Preskoči na glavno vsebino
Public Health

Medtem ko se presaditev organov vse bolj uporablja kot zdravljenje, je pomanjkanje razpoložljivih organov še vedno glavni dejavnik, ki omejuje njegovo uporabo

Ledvice so najpogosteje presajeni organ, presaditev tako pomaga bolnikom v končni fazi bolezni ledvic. Drugi pogosto presajeni organi so jetra, pljuča in srce, mogoča je tudi presaditev tankega črevesa in trebušne slinavke. Nenehno se razvijajo tudi nove vrste presaditve.

Za darovanje po smrti pridejo v poštev vsi organi, živi darovalci pa lahko darujejo ledvico in del svojih jeter.

Evropska komisija financira ukrepe na področju snovi človeškega izvora v obliki projektov ali skupnih ukrepov nacionalnih organov. Ukrepi so namenjeni podpori nalogam EU na področju varnosti in kakovosti, vendar lahko tudi spodbujajo druge prednostne naloge politike, kot sta izboljšanje razpoložljivosti snovi človeškega izvora in učinkovita podpora zdravstvenih sistemov za darovanje in oskrbo s človeškimi organi.

Evropska komisija podpira pristojne nacionalne organe z spodbujanjem vzajemne izmenjave informacij, vključno s smernicami Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), zlasti med krizo zaradi covida-19. Evropska komisija načrtuje dodatne ukrepe za nadaljnjo podporo sektorju organov, predvsem na dveh področjih:

  1. podpora državam EU in izpolnjevanje obveznosti poročanja iz direktive
  2. podpora sektorju z nepovratnimi sredstvi iz programa EU za zdravje in zagotovitev finančne podpore strokovnim organom
     
Infographic - Organs

Zakonodaja

Pravni okvir za opredelitev standardov za presaditve organov določa Direktiva 2010/53/EU (direktiva EU o organih).

Ta direktiva določa standarde kakovosti in varnosti za človeške organe. Direktiva zajema vse stopnje v postopku, od darovanja, pridobivanja, testiranja do ravnanja in razdeljevanja organov.

Za lažje izvajanje tega temeljnega akta je Komisija v tesnem sodelovanju z nacionalnimi organi EU predlagala in sprejela Direktivo Komisije 2012/25/EU o postopkih za pošiljanje informacij pri izmenjavi človeških organov za presaditev med državami članicami EU.

Predlogu Komisije za direktivo o organih je bila priložena ocena učinka. Podlaga za obstoječo zakonodajo so Resolucija 2007/2210, Sklepi Sveta št. 15332/07 SAN o darovanju in presajanju organov, Sporočilo Komisije COM(2007) 275 in posvetovanje o darovanju in presajanju organov.

Smernice

Evropska komisija tesno sodeluje s strokovnimi organi, denimo Svetom Evrope (CoE) in Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), pri pripravi praktičnih smernic za podporo ustanovam za presajanje organov pri izvajanju obveznega zakonodajnega okvira.

Koordinacija in izvajanje

Za izvajanje zahtev iz zakonodaje EU so odgovorni pristojni organi držav članic. Redni sestanki Evropske komisije s predstavniki nacionalnih organov spodbujajo komunikacijo in izmenjavo dobrih praks ter omogočajo skupno razumevanje izvajanja direktiv.

Pristojni organi opravljajo redne preglede, kar omogoča Evropski komisiji, da pripravi poročila o trenutnem stanju izvajanja zakonodaje.

Občasno pristojni nacionalni organi EU sprejmejo izjavo o temi skupnega interesa ali pomena:

Akcijski načrt

Evropski akcijski načrt o darovanju in presajanju organov (2009–2015): okrepljeno sodelovanje med državami članicami za pomoč državam EU pri reševanju pomanjkanja organov, krepitvi sistemov za presajanje organov ter izboljšanje kakovosti in varnosti organov za presaditev. Načrt je spodbudil države članice EU h krepitvi prizadevanj za dejavnosti presajanja in pripravil podlago za več ukrepov, ki jih financira EU. Države EU so v obdobju izvajanja načrta (2009–2015) povečale število presaditev za 4 600 na leto.