Primarna uporaba zdravstvenih podatkov
Kadar izvajalec zdravstvene dejavnosti sam zbira podatke o pacientu za namen zdravstvene oskrbe, se to imenuje „primarna“ uporaba zdravstvenih podatkov.
Pri primarni uporabi podatkov gre za uporabo elektronskih zdravstvenih podatkov za namen:
- zdravljenja ali rehabilitacije pacientov
- predpisovanja ali izdaje zdravil
- zagotavljanja povezanih storitev socialne varnosti, upravnih storitev ali storitev povračila stroškov
Po drugi strani pa se „sekundarna“ uporaba nanaša na ponovno uporabo obstoječih podatkov, ki so bili zbrani med primarno uporabo, za namene znanstvenih raziskav, javnega interesa in za podporo politikam.
Koristi primarne uporabe podatkov
Za paciente
- takojšen in brezplačen dostop do digitalnih zdravstvenih podatkov
- preprosta izmenjava podatkov z zdravstvenimi delavci, tudi med pacientovim bivanjem zunaj matične države
- neprekinjenost zdravstvenega varstva ali pridobitev drugega mnenja v drugi državi EU
- možnost dodajanja podatkov, omejitve dostopa, vpogleda v to, kdo je dostopal do podatkov, in zahteve popravka napak
- enostavne metode za omogočanje dostopa do podatkov družinskim članom v nujnih primerih (vzdrževane osebe, vključno z mladoletniki)
- odvisno od pravil posamezne države EU lahko pacient prek orodij evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora zavrne sodelovanje v izmenjavi podatkov
Za zdravstvene delavce
- lažji in hitrejši dostop do podatkov o pacientih, tudi kadar prihajajo iz druge države EU
- hitrejše in boljše zagotavljanje zdravstvenega varstva pacientom iz drugih držav EU, ki so le začasno v državi zdravljenja
- evropska oblika izmenjave elektronskih zdravstvenih zapisov bo s povečanjem interoperabilnosti olajšala izmenjavo podatkov med različnimi sistemi
Kake pravice imajo posamezniki v okviru evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora?
V okviru evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora bodo posamezniki lahko:
- dostopali do zdravstvenih podatkov,
- prenesli kopijo podatkov,
- imeli vpogled v evidenco dostopa do podatkov,
- omejili dostop do podatkov,
- zavrnili sodelovanje v izmenjavi podatkov (če zadevna država EU to omogoča),
- dodali informacije v elektronsko zdravstveno kartoteko,
- pooblastili drugega posameznika za dostop do podatkov
- zahtevali popravek podatkov
Moje zdravstvene pravice med potovanjem v drugih državah EU
Kar zadeva uporabo zdravstvenih podatkov za namen zdravstvene oskrbe (primarna uporaba), so nekatere države EU znotraj svojih meja dosegle visoko stopnjo digitalizacije in interoperabilnosti, druge pa še sprejemajo potrebne ukrepe.
Trenutno se po vsej EU postopoma uvajata dve pomembni elektronski čezmejni zdravstveni storitvi:
- e-recept (elektronsko izdajanje zdravil)
- povzetek podatkov o pacientu
Elektronski recept (elektronsko izdajanje zdravil)
Elektronski recept (elektronsko izdajanje zdravil) evropskim državljanom omogoča, da zdravila v državah EU dobijo brez tiskanega recepta. Digitalni recept se prek spleta varno prenese iz države prebivališča pacienta v državo potovanja. Farmacevti v državi potovanja imajo digitalen dostop do recepta in lahko izdajo predpisano zdravilo. Ko pacient prevzame zdravilo, je matična država pacienta o tem obveščena (prek sistema za elektronsko izdajanje zdravil), pacientova elektronska zdravstvena kartoteka pa se posodobi.
Več informacij je na voljo tukaj: Letak „Moje zdravje v EU“ za paciente in zdravstvene delavce, „Moje zdravje v EU“ – vprašanja in odgovori.
Povzetek podatkov o pacientu
Če državljan EU potrebuje zdravljenje med bivanjem v drugi državi EU, imajo zdravstveni delavci vpogled v njegov povzetek podatkov o pacientu, ki vsebuje bistvene zdravstvene informacije, na primer o alergijah, trenutnih zdravilih in zdravstveni anamnezi.
Povzetek podatkov o pacientu bo:
- zdravnikom v pomoč pri načrtovanju ustreznega zdravljenja, izogibanju nekaterim tveganjem (na primer alergijam) in premagovanju jezikovnih ovir
- v končnem smislu nadomestila evropska zdravstvena kartoteka, ki bo vsebovala celovitejše zdravstvene podatke
Kdaj bo mogoče uveljavljati pravice v okviru evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora pri primarni uporabi?
Zgoraj opisane obveznosti se bodo začele uporabljati štiri leta po začetku veljavnosti uredbe o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru, tj. 26. marca 2029. Vendar lahko sedanji prostovoljni sistem MyHealth@EU predvideva nekatere od teh koristi za fizične osebe države članice, ki sodeluje v tem sistemu.
Moje zdravje v EU (MyHealth@EU)
Državljani lahko do teh storitev enostavno dostopajo prek aplikacije MyHealth@EU, prej infrastruktura za digitalne storitve e-zdravja (eHDSI). Ta infrastruktura povezuje nacionalne sisteme e-zdravja v državah članicah EU ter omogoča čezmejno izmenjavo zdravstvenih podatkov, vključno z e-recepti in povzetki podatkov o pacientih.
Evropska komisija zagotavlja enotno infrastrukturo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter medsektorske storitve na področju terminologije, konfiguracije in interoperabilnosti.
Države EU lahko te osrednje storitve nadgradijo z vzpostavitvijo nacionalnih kontaktnih točk za e-zdravje, ki so povezane s širšo mrežo EU. Nacionalne kontaktne točke za digitalno zdravje so organizacijske in tehnične vstopne točke, ki omogočajo elektronsko izmenjavo zdravstvenih podatkov med državami.
Storitve, kot so povzetek podatkov o pacientu, e-recept in elektronsko izdajanje zdravil, obstajajo v dveh tretjinah držav EU in so večinoma dostopne prek spletnega portala. Vendar je v začetku leta 2025 lahko le nekaj držav digitalno pošiljalo ali prejemalo podatke prek meja. 10 držav še vedno uporablja recepte v obliki papirnega izpisa.
Danes je v 15 državah članicah mogoča izmenjava povzetkov podatkov o pacientih in e-receptov prek MyHealth@EU. Večina preostalih držav članic naj bi se MyHealth@EU pridružila leta 2025.
V okviru evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora bi morala izmenjava povzetkov podatkov o pacientih in e-receptov (e-izdaja zdravil) začeti delovati v vseh državah članicah EU do leta 2029.
Izmenjava drugih kategorij zdravstvenih podatkov, kot so medicinske slike, laboratorijski izvidi in odpustna pisma, bi morala v vseh državah članicah EU delovati do leta 2031.
Prihodnost primarne uporabe zdravstvenih podatkov
Poleg storitev, kot sta povzetek podatkov o pacientu in e-recept, bo MyHealth@EU podpiral izmenjavo drugih prednostnih kategorij podatkov, opredeljenih v uredbi o evropskem zdravstvenem podatkovnem prostoru. To vključuje laboratorijske izvide in poročila, izvide in poročila medicinskega slikanja ter odpustna pisma.
Nekatere države EU trenutno uvajajo te storitve.
Države članice je treba podpreti pri razvoju in uvajanju teh novih storitev po dokončni vzpostavitvi osnovnih storitev, na primer pri pošiljanju in prejemanju povzetkov podatkov o pacientih in e-receptov ter pri podpiranju pripravljalnih dejavnosti tretjih držav.
Okvir za monitoring elektronske čezmejne zdravstvene storitve (eHDSI) zagotavlja različne zemljevide s ključnimi kazalniki uspešnosti, povezanimi z okvirom za spremljanje MyHealth@EU. Ti zemljevidi omogočajo podroben vpogled v uspešnost in učinkovitost zdravstvenih storitev v Evropski uniji.
Glavne pobude za pripravo na začetek primarne uporabe zdravstvenih podatkov v okviru evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora
EU spodbuja sodelovanje na področju e-zdravja na platformah, s katerimi se krepijo usklajevanje, interoperabilnost in standardi kakovosti med državami članicami, ter si tako prizadeva za enoten pristop k digitalnemu zdravju po vsej Evropi.
Mreža e-zdravje je prostovoljna mreža, ki povezuje nacionalne organe za e-zdravje, ki so jih imenovale države članice. Ta mreža izdaja nezavezujoče smernice v podporo državam članicam pri vzpostavljanju tehnične in semantične interoperabilnosti v njihovih zdravstvenih informacijskih sistemih, s čimer se olajšuje učinkovita in varna čezmejna izmenjava podatkov o pacientih. Te smernice določajo konceptualno strukturo na visoki ravni za organizacijo podatkov, pri kateri se upošteva velika raznolikost evropskih podatkovnih standardov. Namen smernic je zagotoviti doslednost, zmanjšati razdrobljenost in preprečiti podvajanje prizadevanj v okviru pobud na področju digitalnega zdravja.
Strokovna skupina držav članic za infrastrukturo za digitalne storitve e-zdravja (eHMSEG), ki jo sestavljajo vodje, pristojni za izvajanje nacionalnih kontaktnih točk za e-zdravje, imenujejo pa jih sodelujoče države.
Odbor za operativno upravljanje e-zdravja (eHOMB) sestavljajo predstavniki notranjih služb Evropske komisije in predsedujoči eHMSEG. Odbor nadzira zagotavljanje storitev ter sprejema taktične in operativne odločitve o MyHealth@EU.
