Komisija je decembra 2022 začela z vrednotenjem evropskih referenčnih mrež, ki je priložnost za učenje in izboljšanje obstoječega sistema. Pri tem bo opredelila pridobljene izkušnje in področja, na katerih so potrebne izboljšave, ter ali evropske referenčne mreže pacientom prinašajo pričakovane koristi.

Pravni okvir

V skladu z Izvedbenim sklepom Komisije 2014/287/EU mora organ, ki ga imenuje Komisija, izvajati redno vrednotenje vseh mrež in njihovih članov, in sicer vsaj pet let po njihovi odobritvi ali zadnji oceni in po potrebi vsakih pet let zatem. Postopek in metodologija vrednotenja temeljita na določbah Izvedbenega sklepa 2014/287/EU, kot je določeno v priročniku za vrednotenje in naboru orodij.

Cilj vrednotenja je preveriti in oceniti:

1. izpolnjevanje meril in pogojev iz Delegiranega sklepa 2014/286/EU;
2. izpolnjevanje ciljev iz člena 12(2) Direktive 2011/24/EU ter
3. rezultate in uspešnost mreže ter prispevek vsakega člana.

Časovnica

Postopek vrednotenja bo od imenovanja neodvisnega organa za vrednotenje do izdaje končnih ocenjevalnih poročil trajal približno eno leto

Ključne faze postopka vrednotenja:

• Priprava vrednotenja, obveščanje članov evropskih referenčnih mrež ter organizacija nalog.
• Samovrednotenje evropskih referenčnih mrež in njihovih članov, pri katerih gre za izvajalce zdravstvene dejavnosti. To vključuje interno validacijo rezultatov samovrednotenja, ki jo izvede koordinator evropskih referenčnih mrež, ter preverjanje in potrditev, ki ju izvede neodvisni organ za vrednotenje.
• Tehnično vrednotenje, ki ga izvede neodvisni organ za vrednotenje:
  • Tehnično vrednotenje mrež, ki vključuje pregled dokumentov ter virtualni razgovor z evropskimi referenčnimi mrežami, koordinatorji delovnih paketov in predstavniki pacientov.
  • Tehnično vrednotenje izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki vključuje pregled dokumentov, in revizijo vzorca izbranih izvajalcev zdravstvene dejavnosti na kraju samem.
• Rezultati vrednotenja, kar vključuje pripravo in zaključek poročil vrednotenja, po eno na mrežo in na izvajalca zdravstvene dejavnosti.  Ta postopek vključuje prejemanje povratnih informacij ter uvajanje sprememb in izboljšav.

Rezultati vrednotenja bodo javno dostopni na tem spletišču.

Postopek vrednotenja

Neodvisni organ za vrednotenje

Vrednotenje bo izvedel neodvisni organ za vrednotenje. Gre za neodvisno strokovno organizacijo, ki jo imenuje Komisija na podlagi javnega razpisa za prijavo interesa. Neodvisni organ za vrednotenje bo eksterno ocenil mreže in izvajalce zdravstvene dejavnosti.

Splošni opis postopka

Postopek vrednotenja evropskih referenčnih mrež je bil določen februarja 2022 s pooblastitvijo neodvisnega organa za vrednotenje. Opravljena so bila številna posvetovanja z vsemi relevantnimi deležniki (npr. z odborom držav članic, evropskimi referenčnimi mrežami in organizacijami pacientov).

Postopek vrednotenja vključuje nekatere pripravljalne naloge in štiri glavne korake:

1. Pripravljalne naloge:
   • ki jih izvede neodvisni organ za vrednotenje: organizacijski, vodstveni in logistični vidiki, kot so usposabljanje ocenjevalcev, prilagoditev informacijske platforme itd.
   • ki jih izvedejo koordinatorji evropskih referenčnih mrež: člane in predstavnike pacientov obvestijo o postopku ter se dogovorijo o pristojnostih, dejavnostih in rokih.
2. Samovrednotenje: Od vsake evropske referenčne mreže in njenih članov se pričakuje, da opravijo samovrednotenje. Ta samovrednotenja bodo v pomoč pri ugotavljanju, ali in v kolikšni meri so evropske referenčne mreže dosegle svoje prvotne cilje.
3. Tehnično vrednotenje: ki ga opravi neodvisni ocenjevalni organ ter zajema razgovore, pregled dokumentacije in revizije na kraju samem/spletne revizije.
4. Rezultati: poročila za vsako mrežo, za vsakega izvajalca zdravstvene dejavnosti in za sistem evropskih referenčnih mrež.

Dokumentacija

Operativna merila za vrednotenje evropskih referenčnih mrež in izvajalcev zdravstvene dejavnosti

Vsako merilo spremlja seznam merljivih elementov, ki se uporabljajo pri vrednotenju določenega vidika ali dosežka.

Nekateri merljivi elementi veljajo za „ključne“ in bi morali biti med vrednotenjem doseženi ali izvedeni. Drugi merljivi elementi se nanašajo na pomembna področja, na katerih bi morale delovati mreže ali njihovi člani in katerih stopnja razvitosti kaže na njihovo zrelost.

Merila za vrednotenje so razdeljena na:

• evropske referenčne mreže: 20 operativnih meril z 52 merljivimi elementi, od tega je 30 ključnih, ki so razvrščeni v 7 področij: upravljanje in koordinacija, klinična oskrba, kakovost in varnost pacientov, oskrba, osredotočena na pacienta, prispevki k raziskavam, izobraževanju in usposabljanju ter mreženje in razširjanje.
• izvajalce zdravstvene dejavnosti: 24 operativnih meril s 64 merljivimi elementi, od tega je 29 ključnih, ki so razvrščeni v 7 področij: oskrba, osredotočena na pacienta, organizacija in upravljanje, raziskave in usposabljanje, izmenjava strokovnega znanja in storitve e-zdravja, kakovost in varnost, usposobljenost in rezultati oskrbe ter človeški viri.

Priročnik za vrednotenje

Priročnik za vrednotenje je referenčni priročnik za vrednotenje mrež in izvajalcev zdravstvenega varstva.

Zbirka orodij za vrednotenje

Zbirka orodij za vrednotenje je zbirka 18 elementov, ki zajemajo: smernice, obrazce, predloge, referenčno gradivo in dokumente. Tako kot priročnik za vrednotenje je tudi zbirka orodij v skladu z načeloma preglednosti in pravičnosti do vseh udeleženih strani dostopna vsem.