Preskoči na glavno vsebino
Public Health

Bilten Zdravje-EU, št. 219: V žarišču

Glede sončne kreme vas mora skrbeti samo eno ... ste jo uporabili?

Qasim Chaudhry, predsednik znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (SCCS), in Ulrike Bernauer, predsednica delovne skupine SCCS za nanomateriale v kozmetičnih izdelkih.

Zaščita kože pred soncem je najučinkovitejši način za zmanjšanje tveganja za nastanek kožnega raka. Vendar se že nekaj let pojavljajo mnenja o nevarnosti uporabe oziroma neuporabe izdelkov za zaščito pred soncem zaradi vprašanja varnosti nekaterih sestavin teh izdelkov, zlasti izredno majhnih snovi – nanodelcev.

Nanomateriali se kot kozmetične sestavine uporabljajo za različne namene, npr. kot UV-filtri (denimo titanov dioksid ali cinkov oksid), kot pigmenti (ogljene saje) ali kot protimikrobno sredstvo. Uporaba nanomaterialov v kozmetičnih izdelkih v Evropi je urejena z Uredbo o kozmetičnih izdelkih (ES) št. 1223/2009, ki zahteva, da znanstveni odbor za varstvo potrošnikov 1) oceni in pripravi znanstveno mnenje o varnosti nanomaterialov v kozmetičnih izdelkih in (2) v sodelovanju z zadevnimi organi zagotovi smernice za podatkovne zahteve in metodologije testiranja, ki upoštevajo posebne značilnosti nanomaterialov. Znanstveni odbor oceni kozmetične sestavine, vključno z nanomateriali, in s tem preveri, ali so varne za humano uporabo, medtem ko so za druga varnostna vprašanja (npr. v zvezi z okoljem) pristojni drugi regulativni organi.

Leta 2013 je znanstveni odbor objavil mnenje, da je uporaba nano titanovega dioksida do koncentracije 25 % kot UV-filtra v kozmetičnih izdelkih varna pri nanosu na zdravo, nepoškodovano ali zagorelo kožo (SCCS/1516/13). Kadar pa je površina nanomateriala spremenjena z drugimi sestavinami, se lahko spremenijo značilnosti nanomateriala, kar posledično povzroči nastanek različic nanomaterialov. Znanstveni odbor je ugotovil, da se take različice, ki nastanejo zaradi spremembe površine pri uporabi nano titanovega dioksida v izdelkih za zaščito proti soncu, lahko štejejo za varne. Znanstveni odbor je pred kratkim objavil še eno mnenje (SCCS/1580/16) o tem, ali se nano titanov dioksid, prekrit z drugimi materiali, lahko šteje za varnega za uporabo kot UV-filter v kozmetičnih izdelkih, ki se uporabljajo na koži. Po mnenju odbora se lahko tudi uporaba nanomaterialov titanovega dioksida, prekritih z določeno količino treh drugih nanosnih materialov, v kozmetičnih izdelkih, namenjenih uporabi na zdravi, nepoškodovani ali zagoreli koži, šteje za varno. Ta sklep v glavnem temelji na študijah prodiranja skozi kožo, ki so pokazale, da ti nanomateriali ne prodirajo skozi kožo in ne vstopajo v telo.

Odbor ta mnenja stalno revidira v skladu z novimi znanstvenimi dokazi. Trenutno pregleduje Smernice za oceno varnosti nanomaterialov v kozmetičnih izdelkih (SCCS/1484/12), da bi upošteval znanstveni napredek na področju nanotehnologije in razpoložljivih novih testnih metod.

Ko odbor rešuje take izzive, imajo potrošniki zagotovilo, da so bili nanomateriali v kozmetičnih izdelkih v Evropi podvrženi najstrožjim varnostnim ocenam na svetu. Zato naj vas ne skrbi uporaba izdelkov za zaščito pred soncem, skrbi naj vas, če jih ne uporabljate! Uporaba zaščite pred soncem je tudi med 12 načini za zmanjšanje tveganja za nastanek raka, navedenimi v evropskemu kodeksu za boj proti raku.

Več informacij

Zaenkrat ni zdravstvenih ovir za svetlo prihodnost sijalk LED

To verjetno berete na računalniškem zaslonu, tablici ali mobilnem telefonu, ki uporablja svetleče diode LED, in verjetno se v vsakdanjem življenju srečujete z različno uporabo sijalk LED – za notranjo in zunanjo razsvetljavo, v vozilih, na cestnih znakih in okrasni razsvetljavi. Uporaba sijalk je obsežna, ker so energijsko učinkovite, kompaktne, dolgo trajajo in se ne segrevajo. Zato je Evropska komisija pozvala Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja (SCHEER), da ugotovi, ali je ta vrsta razsvetljave nevarna za zdravje ljudi.

Naprave LED oddajajo optično sevanje, ki ne prodira v telo, vendar lahko morebiti poškoduje oči in kožo glede na številne spremenljivke, kot so trajanje izpostavljenosti, valovna dolžina in svetilnost. Študije so pokazale, da je sevnost zaslonov LED v televizorjih, namiznih računalnikih, telefonih, tablicah in igračah manj kot 10 % maksimalne mejne vrednosti, ki ščiti mrežnico pred poškodbo. To pomeni, da pri običajni rabi ne predstavljajo tveganja za oči.

Običajna izpostavljenost optičnemu sevanju sijalk LED je v primerjavi s sevanjem sonca verjetno zanemarljiva. Tudi druge vrste razsvetljave oddajajo optično sevanje, ki je del elektromagnetnega spektra.

Starejšim se pri gledanju v sijalke LED lahko blešči ali jim trzajo oči oziroma izkusijo posebne svetlobne učinke (phantom array effects), otroke pa lahko zaslepi modra svetloba LED. Vendar je odbor SCHEER ugotovil, da pri običajni uporabi sijalk LED za širšo javnost ni dokazov za neposredne škodljive učinke na zdravje. Kljub temu so potrebne nadaljnje raziskave, zlasti glede učinkov dolgotrajne nizke izpostavljenosti. Ker se tehnologija LED še vedno razvija, želi odbor še naprej spremljati uporabo sijalk LED in morebitnih zdravstvenih tveganj, ki jih slednje predstavljajo za širšo javnost.

Preberite več v ravnokar objavljenem končnem mnenju odbora o varnosti sijalk LED oziroma, če ne želite brati vsega znanstvenega konteksta in razlage, se seznanite z najpomembnejšimi točkami v povzetku mnenja in informativnem pregledu. Oba sta na voljo na spletu.

Več informacij