Prostovoljne izmenjave: Prispevek EU pri oblikovanju finskega sistema socialnega in zdravstvenega varstva
Vodja enote Pasi Pohjola in Dr Päivi Hämäläinen, direktorica oziroma projektni vodja pri finskem ministrstvu za socialne zadeve in zdravje, o nedavnem sodelovanju Finske v prostovoljnih izmenjavah z EU, Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Evropsko opazovalnico za zdravstvene sisteme. Prostovoljne izmenjave omogoča pobuda zdravstveno stanje v EU za vse države članice.
Zakaj ste izkoristili priložnost za srečanje s Komisijo in OECD/opazovalnico?
Pasi Pohjola: Finska trenutno prenavlja svoj sistem socialnega in zdravstvenega varstva. Dostop do poglobljenega znanja na področju sistemskih vprašanj, povezanih z zdravstvenim varstvom, ki ga imata Komisija in OECD/opazovalnica, nam je v tem procesu zelo v pomoč. Profili držav so povečali naše splošno razumevanje, druge informacije pa lahko koristno uporabimo v razpravah o nacionalni reformi.
Katera vprašanja ste obravnavali?
Päivi Hämäläinen: V dialogu o politiki sta Komisija in OECD prispevali splošne smernice za sistemsko obravnavo vprašanja. Finska je lahko predstavila načrtovano reformo sistema socialnega in zdravstvenega varstva in dobila povratne informacije udeležencev. Posebna tema dialoga je bila posvečena uporabi informacij pri usmerjanju in oblikovanju politike. Finski reformni načrt vsebuje nov način sistematske uporabe informacij (podatkov) pri sprejemanju odločitev v okviru novega sistema socialnega in zdravstvenega varstva. Države, ki imajo izkušnjo z uporabo informacij na ravni politik, ali so obravnavale podobna razvojna vprašanja, so bile naprošene, da predstavijo svoje izkušnje in misli. O teh izkušnjah in izkušnjah drugih držav EU smo potem razpravljali z vidika finske reforme.
Ali je bil sestanek koristen? Boste zamisli, ki so nastale v razpravi, lahko uporabili?
Pasi Pohjola: Sestanek je bil zelo uspešen. Predstavitve so sprožile plodne razprave in razširile naš pogled. Če vemo, kaj je v drugih državah delovalo in kaj ni, ter katera vprašanja so bistvena za druge države, lahko lažje načrtujemo nov sistem vodenja na podlagi informacij. In čeprav je bila v središču finska reforma, so države udeleženke poročale, da so v razpravah tudi same prejele dragocena sporočila, ki jih lahko prenesejo domov.
Ali bi državam članicam priporočali, da se udeležijo podobnih sestankov?
Päivi Hämäläinen: Na podlagi naše, finske izkušnje, močno priporočamo udeležbo na takih sestankih. Vendar jih je treba, tako kot so jih pri Finski, pripraviti za določeno temo, v zvezi s katero je država opredelila potrebo po mednarodni komunikaciji, države udeleženke pa bi morale imeti jasen interes v zvezi s to temo. Splošne razprave o splošnih vprašanjih bi lahko hitro postale samo še en sestanek več.
Ali so bili poročilo o zdravstvenem stanju in profili posameznih držav v celoti koristni za vas?
Pasi Pohjola: Poročilo je bilo koristno, vendar ne izključno ali predvsem zaradi opisa finske reforme, temveč zaradi strukturiranega načina predstavitve vseh držav. Tako lahko ugotovimo, kje so podobnosti in razlike med državami.
Dejavnosti na ravni EU
|
Evropska komisija – Zdravje in varnost hrane |
|
Zdravstveno stanje v EU – Prostovoljne izmenjave Evropska komisija – Zdravje in varnost hrane |
Novice
|
Zdravstveni profili držav zagotavljajo pregled zdravstvenega stanja prebivalcev in najpomembnejših dejavnikov tveganja ter kratko oceno uspešnosti posameznih zdravstenih sistemov z vidika njihove učinkovitosti, dostopnosti in odpornosti. Najnovejše izdaje so bile objavljene novembra 2017. |
Druge zanimive povezave
|
Spremljevalno poročilo vsebuje medsektorske ugotovitve iz 28 zdravstvenih profilov držav, ki poudarjajo skupne strateške cilje držav EU ter opozarjajo na potencialna področja, pri katerih bi Komisija lahko spodbujala vzajemno učenje in izmenjavo dobrih praks. |