Z digitalnimi rešitvami je lahko zdravstvena oskrba lažja in pravičnejša
Andrzej Rys, direktor, pristojen za zdravstvene sisteme in inovacije pri Generalnem direktoratu za zdravje in varnost hrane pri Evropski komisiji, o koristih in priložnostih ter izzivih digitalizacije.
Zakaj je treba vlagati v digitalno zdravstveno varstvo?
Zakaj? Digitalne rešitve za zdravstveno varstvo in oskrbo lahko dejansko korenito spremenijo storitve zdravstvenega varstva in oskrbe ter pomagajo krepiti zdravje milijonov ljudi. Digitalizacija pomaga zagotoviti neprekinjeno oskrbo za ljudi, ki potujejo čez meje, in, kar je prav tako pomembno, omogoča pacientom enake možnosti za kakovostno nego, ne glede na to, kje živijo.
Evropske referenčne mreže omogočajo pacientom z redkimi boleznimi, da pridobijo strokovne nasvete od strokovnjakov iz vse Evrope, ne da bi jim bilo treba potovati – na voljo so virtualna posvetovanja prek platforme na ravni EU. Potuje znanje, ne pacient.
Digitalizacija pomaga pri prehodu zdravstvenih sistemov na nov način delovanja – težišče niso več bolnišnice temveč skupnost. Digitalna orodja za oskrbo lahko zmanjšajo potrebo po obisku zdravnika, saj denimo omogočajo pacientom kontrolne preglede doma. Digitalna orodja lahko pripomorejo tudi k boljši uporabi zdravstvenih podatkov pri raziskavah. spodbujanju inovacij in razvoju novih terapij.
Kaj dela Komisija na področju digitalnega zdravja?
Komisija je leta 2018 sprejela tridelni načrt za digitalno preobrazbo zdravstvenega varstva in oskrbe na enotnem digitalnem trgu. V prvem stebru spodbuja boljši dostop do zdravstvenih podatkov državljanov in njihovo izmenjavo. Pet držav članic (kmalu jih bo sedem) je začelo izmenjavati zdravstvene podatke pacientov prek meja med lekarnami (e-recepti) in bolnišnicami za nujne primere (povzetki o pacientih); 15 držav bo predvidoma to storilo do leta 2021. Komisija je lani sprejela priporočilo o evropskem obrazcu za izmenjavo elektronskih zdravstvenih zapisov, s katerim je razširila obseg podatkov, ki so vključeni v povzetke o pacientih, na laboratorijske teste, slikanje in odpustnice.
Drugi steber izboljšuje izmenjavo podatkov za raziskovalne namene. Dober primer je izjava En milijon genomov, s katero se je 21 držav članic zavezalo k vzpostavitvi kohorte vsaj milijona sekvenciranih genomov.
Tretji steber spodbuja k uporabi digitalnih tehnologij na področju zdravja in si prizadeva izboljšati digitalno znanje in spretnosti. Namen je tudi uvesti skupna načela za potrjevanje in certifikacijo zdravstvene tehnologije ter spodbujati izmenjavo najboljših praks.
Kakšna je prihodnost digitalnega zdravja?
Komisija sodeluje z državami članicami pri oblikovanju skupnega evropskega prostora zdravstvenih podatkov, ki bo omogočal izmenjavo in dostop do podatkov za oskrbo in raziskave ob polnem spoštovanju splošne uredbe o varstvu podatkov in pod strogimi varnostnimi pravili. Nacionalni organi in različni deležniki bodo podatke varno izmenjavali, opravljali poizvedbe in podatkovno rudarili v korist vseh. Možnosti za raziskave o dostopu do zdravstvenih podatkov je veliko, vendar so trenutno oslabljene zaradi regulativnih vrzeli, pomanjkljive interoperabilnosti infrastruktur ali pomanjkanja vzajemnih kodeksov ravnanja za varno izmenjavo osebnih podatkov. Velik izziv je poiskati pravi model upravljanja in naložbe v infrastrukturo ter oblikovati ustrezne etične smernice in ukrepe za varstvo osebnih podatkov.
Želimo, da bi imeli vsi koristi od digitalizacije, vendar ne na račun zasebnosti. Zato se zdaj v vseh državah članicah izvaja splošna uredba o varstvu podatkov. Trenutno preverjamo, kako se uporablja v državah članicah, zlasti na zelo občutljivem področju zdravstva.
Dejavnosti na ravni EU
E-zdravje: digitalno zdravstvo in oskrba Evropska komisija – Zdravje in varnost hrane |
Preoblikovanje zdravstvenega varstva in oskrbe na enotnem digitalnem trgu Evropska komisija – Komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologija |
Novice
Izmenjava prvih povzetkov o pacientih med Luksemburgom, Hrvaško in Češko Digitalni povzetki o pacientih s pregledom pacientovih alergij, trenutnih zdravil in pretekle zdravstvene anamneze, denimo kirurških posegov, se zdaj lahko izmenjujejo med prvima dvema državama EU: Luksemburgom ali Hrvaško (potniki, ki vstopajo v državo) in Češko (potniki, ki izstopajo iz države) za nenačrtovano oskrbo (v nujnih primerih). |
Ta virtualna omrežja povezujejo zdravstvene delavce, ki skrbijo za paciente z redkimi ali kompleksnimi boleznimi v 25 državah po Evropi. |
Komisija sprejela priporočilo o evropskem obrazcu za izmenjavo elektronskih zdravstvenih evidenc Uporaba povzetkov o pacientih se razširja na laboratorijske preiskave, odpustnice, slike in poročila o medicinskem slikanju ter omogoča lažjo čezmejno interoperabilnost elektronskih zdravstvenih zapisov. |
21 držav članic je podpisalo izjavo En milijon genomov S podpisom izjave so se zavezale k vzpostavitvi raziskovalne kohorte vsaj milijona sekvenciranih genomov, ki naj bi bili v EU dostopni do leta 2022 (in 10 milijonov genomov do leta 2025). |
Projekt Harmony je dosegel mejnik – zajeti so podatki o 45 tisoč pacientih s krvnim rakom Projekt je del pobude za inovativna zdravila Big Data for better outcomes Programme. Namenjen je zajemanju podatkov iz prakse o pacientih s krvnim rakom, da bi izboljšali razumevanje mehanizma bolezni in učinkovitost zdravljenja. |
Razpis za prijavo predlogov za podporo razvoju orodij in analitike na področju preprečevanja in zdravljenja raka, vključno z orodji umetne inteligence za analizo slikanja pri raku. |
Zasebno-javno partnerstvo ROADMAP, ki se financira prek pobude za inovativna zdravila, si prizadeva vključiti podatke iz prakse o alzheimerjevi bolezni iz različnih virov in držav. 3D Data cube zajema vse trenutno razpoložljive raziskovalne podatke. |
Možnosti tehnologije blokovnih verig v Evropi Veriženje podatkovnih blokov je tehnologija distribuirane knjige transakcij v decentraliziranem okolju, ki zagotavlja sledljivo in varno izmenjavo občutljivih zdravstvenih podatkov. |
Projekti zdravstvenega programa
Skupni ukrep v podporo mreži e-Zdravje Skupni ukrep eHAction podpira mrežo e-zdravje, ki v svojem večletnem delovnem programu za obdobje 2018–2021 določa cilje za raziskovanje e-zdravja z namenom olajšati obvladovanje kroničnih bolezni in multimorbidnosti. |