Pri odzivu na novo čezmejno nevarnost za zdravje je prvi korak ocena tveganja. Pomembno je poznati:
- izvor: kakšna je bolezen ali kemikalija, ki povzroča izbruh
- prenos: kako se širi (npr. gripa, ki se prenaša po zraku, salmonela, ki se prenaša z živili, ali zika, ki se prenaša s komarji)
- posledice: kakšne so posledice za zdravje ljudi (npr. povzroča pljučnico itd.)
- smrtnost: kako resna je bolezen in kakšna je njena smrtnost
Odziv je odvisen od odgovorov na ta vprašanja. Poleg tega se lahko soočamo tudi s popolnoma novimi boleznimi, kakršna je COVID-19, pri katerih se moramo odzvati še preden dobimo odgovore na vsa ta vprašanja.
S Sklepom 1082/2013/EU o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje so bili uvedeni usklajeni mehanizmi EU za ocenjevanje tveganja. Sem sodi sodelovanje ustreznih strokovnih organov EU in mednarodnih organov, ki pripravijo utemeljeno znanstveno mnenje v podporo usklajevanju odziva.
Katere agencije izvajajo oceno tveganja?
Oceno tveganja na ravni EU pripravijo:
- Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), če je nevarnost:
- biološkega izvora ter zajema nalezljive bolezni ali antimikrobično odpornost in okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo
- neznanega izvora
- Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) pri resni čezmejni nevarnosti za zdravje, ki sodi v njeno pristojnost
- druge ustrezne agencije EU, ki so lahko pozvane na svojem strokovnem področju (npr. okolje)
Kadar zahtevana ocena tveganja ne sodi v pristojnost agencij EU oziroma so te zanjo le delno pristojne, Evropska komisija poskrbi za ad hoc oceno tveganja. Znanstveni odbor za zdravstvena, okoljska in nastajajoča tveganja je denimo pristojen za oceno javnozdravstvenega tveganja v primeru resne čezmejne kemične nevarnosti.
V primeru izrednih javnozdravstvenih razmer mednarodnih razsežnosti se v oceni tveganja upoštevajo relevantne informacije drugih organizacij, predvsem Svetovne zdravstvene organizacije.http://www.who.int/emergencies/en/
