Celovit pristop k duševnemu zdravju
Duševno zdravje je bistveni del zdravja. Za Komisijo, ki zadnjih 25 let podpira ukrepe in projekte za izboljšanje duševnega zdravja ljudi v EU in zunaj nje, je to ena od prednostnih nalog.
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji septembra 2022 napovedala, da namerava Komisija leta 2023 predstaviti novo pobudo o duševnem zdravju.
Komisija je 7. junija 2023 sprejela sporočilo o celovitem pristopu k duševnemu zdravju, ki bo državam članicam in deležnikom v pomoč pri hitrem ukrepanju za reševanje izzivov na področju duševnega zdravja.
Sporočilo je izhodišče za nov pristop. Po obsežnem posvetovanju z državami članicami, deležniki in državljani je bil razvit celovit, v preprečevanje usmerjen in večdeležniški pristop k duševnemu zdravju.
Pri novem pristopu se priznava, da duševno zdravje ni omejeno samo na zdravje, zato se intenzivno vključujejo področja, kot so izobraževanje, digitalizacija, zaposlovanje, raziskave, razvoj mest, okolje in podnebje.
Pobuda temelji na obstoječih politikah, pristopih in ukrepih. 20 vodilnih pobud iz sporočila, ki opredeljujejo možnosti financiranja v vrednosti 1,23 milijarde evrov, bo neposredno in posredno podprlo države članice pri doseganju celovitega pristopa k duševnemu zdravju.
Razmere na področju duševnega zdravja v Evropi
Skrbi, tesnoba in depresija, ki so jih povzročili uničujoči učinki pandemije, ruska vojna agresija proti Ukrajini, podnebna kriza, brezposelnost in naraščajoči življenjski stroški, pritiski digitalnega okolja in družbenih medijev, so še poslabšali že tako nizko raven duševnega zdravja, zlasti za otroke in mlade.
V poročilu Health at a Glance Europe 2018 report (Pregled zdravstva: Evropa 2018) je navedeno, da ima težave z duševnim zdravjem približno 84 milijonov ljudi v EU. Poleg osebnega trpljenja imajo težave z duševnim zdravjem finančne posledice za našo družbo. Skupni stroški težav z duševnim zdravjem v vseh 27 državah članicah EU in Združenem kraljestvu so ocenjeni na več kot 4 % BDP (več kot 600 milijard evrov).
Poročilo 2022 Health at a Glance report je pokazalo, da skoraj polovica mladih Evropejcev in Evropejk poroča o neizpolnjenih potrebah po varstvu duševnega zdravja, delež mladih, ki poročajo o simptomih depresije, pa se je med pandemijo v več državah EU več kot podvojil.
Številne države so sicer izvedle ukrepe za zaščito in oskrbo duševnega zdravja mladih, vendar je zaradi razsežnosti trenutnih izzivov potrebno nadaljnje ukrepanje, da ne bo ta generacija zaradi tega trajno zaznamovana. Za to je treba prednostne naloge usmeriti v preprečevanje: za obravnavo vedenjskih dejavnikov tveganja ter socialnih, okoljskih in komercialnih dejavnikov ter sprejetje ambicioznejših ukrepov za spodbujanje duševnega zdravja in preprečevanje duševnih bolezni.
Pregled ukrepov na področju duševnega zdravja
Evropska komisija si že dolgo prizadeva izboljšati duševno zdravje ljudi, kakor je razvidno iz pregleda njenih preteklih dejavnosti.
Pregled tekočih projektov:
1. Najboljše prakse
Komisija podpira države članice pri prenosu najboljših praks. V ta namen je bil vzpostavljen portal o najboljših praksah, ki naj bi olajšal zbiranje in izmenjavo najboljših praks ter njihovo uporabo v EU.
Države članice EU so leta 2018 izbrale duševno zdravje kot prednostno področje izvajanja najboljših praks. Ožji izbor najboljših praks je bil maja 2019 predložen državam članicam EU, ki so jih nato razvrstile glede na pomembnost za svoje nacionalne prednostne naloge. Tri prakse, ki so bile uvrščene na prvo mesto, se izvajajo s finančno podporo v okviru letnega delovnega načrta tretjega zdravstvenega programa za leto 2020. To so:
- belgijska reforma sistema za zaščito duševnega zdravja s poudarkom na krepitvi stranki prilagojene oskrbe v skupnosti
- avstrijski nacionalni program na več ravneh za preprečevanje samomorov
- program postopne intervencije za boj proti depresiji, ki je nastal kot rezultat evropskega sodelovanja
Delo v zvezi s tem se je začelo leta 2021 s Skupnim ukrepom ImpleMENTAL, s katerim se je začelo izvajanje (elementov) reforme belgijskega sistema za zaščito duševnega zdravja in avstrijskega programa za preprečevanje samomorov. Ta ukrep združuje 21 držav članic in je podprt s finančnim prispevkom v višini 5,4 milijona evrov. Intervencijski program za boj proti depresiji se izvaja prek projekta Evropske zveze za boj proti depresiji „Best“, v katerem sodeluje 10 držav članic, podprt pa je s finančnim prispevkom Komisije v višini 1,6 milijona evrov.
Regionalni urad SZO za Evropo podpira prizadevanja Skupnega ukrepa ImpleMENTAL v zvezi z usposabljanjem in krepitvijo zmogljivosti s sporazumom o prispevku v vrednosti 1 milijona evrov v okviru delovnega programa EU za zdravje za leto 2022.
Junija 2023 bo objavljen razpis za najboljše in potencialno najboljše prakse na področju duševnega zdravja. To bo podprlo tudi izvajanje ukrepov, opredeljenih v sporočilu o duševnem zdravju. Razpis bo na voljo tukaj.
2. Pobuda „Healthier Together“
Celovit pristop k duševnemu zdravju podpira tudi pobuda Komisije „Healthier Together“ – pobuda EU o nenalezljivih boleznih, ki je bila predstavljena junija 2022. Pobuda podpira države članice EU pri opredeljevanju in izvajanju učinkovitih politik in ukrepov za zmanjšanje bremena glavnih nenalezljivih bolezni ter izboljšanje zdravja in dobrega počutja državljank in državljanov ob zmanjševanju neenakosti v zdravju.
„Duševne in nevrološke motnje“ so eno od petih ključnih področij, ki jih pobuda obravnava. Po postopku sooblikovanja z državami članicami EU in deležniki podpira izvajanje ukrepov z velikim učinkom v celotnem spektru, od spodbujanja dobrega počutja in proaktivnega preprečevanja do socialnega vključevanja oseb z dolgotrajnimi obolenji. Delo pobude na področju duševnega zdravja bo osredotočeno na štiri prednostna področja:
- podpiranje ugodnih razmer za duševno zdravje in povečanje odpornosti, izvajanje ukrepov za duševno zdravje na vseh področjih politike
- spodbujanje duševnega dobrega počutja in preprečevanje duševnih motenj
- izboljšanje pravočasnega in pravičnega dostopa do visokokakovostnih storitev na področju duševnega zdravja
- varstvo pravic, krepitev socialnega vključevanja in odpravljanje stigmatizacije, povezane s težavami z duševnim zdravjem
Ukrepi na teh področjih že potekajo in se bodo nadaljevali do leta 2027.
3. Krepitev zmogljivosti
Komisija je vzporedno s sporočilom o duševnem zdravju skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj vzpostavila projekte za zagotavljanje prilagojene podpore za vsako državo članico EU prek tehnične pomoči in krepitve zmogljivosti pri prenosu in izvajanju najboljših praks na področju duševnega zdravja.
Financiranje projektov na področju duševnega zdravja
Komisija državam članicam in deležnikom za izvajanje dejavnosti za preprečevanje in upravljanje duševnega zdravja zagotavlja finančno podporo v okviru letnih delovnih programov EU za zdravje. V zadnjih treh letih je bilo projektom, ki obravnavajo vidike javnega zdravja na področju duševnega zdravja, vključno z reformo sistema duševnega zdravja, že dodeljenih več kot 30 milijonov evrov.
22. novembra 2022 je bil sprejet delovni program EU za zdravje za leto 2023, ki bo še naprej zagotavljal podporo pri spodbujanju duševnega zdravja in preprečevanju težav z duševnim zdravjem. V okviru tega delovnega programa bo na voljo več kot 18 milijonov evrov:
- 6 milijonov evrov za sodelovanje organov držav članic pri skupnem ukrepu za reševanje izzivov na področju duševnega zdravja,
- 2,36 milijona evrov za podporo deležnikov projektom, povezanim s spodbujanjem duševnega zdravja, preprečevanjem in obvladovanjem težav z duševnim zdravjem.
- Oba ukrepa bosta namenjena posebej ranljivim skupinam, kot so migranti, begunci, Romi in osebe, razseljene iz Ukrajine.
- 10 milijonov evrov je bilo dodeljenih za
- projekte, katerih cilj je obravnavati izzive na področju duševnega zdravja pri bolnikih z rakom in preživelih onkoloških bolnikih ter njihovih oskrbovalcih in družinah, in za
- oblikovanje evropskega kodeksa za duševno zdravje, ki bo opolnomočil državljane, prispeval k ozaveščanju o duševnem zdravju in izboljšal zdravstveno pismenost.
Upravljanje
Komisija tesno sodeluje z državami članicami in deležniki pri spodbujanju dobrega duševnega zdravja in preprečevanju duševnih bolezni.
Sodelovanje in izmenjava z državami članicami potekata v okviru podskupine za duševno zdravje strokovne skupine za javno zdravje. Njeni člani so odločno podprli ukrepe na področju duševnega zdravja z dodano vrednostjo EU.
Podpora in usklajevanje Komisije jim bosta pomagala zmanjšati trpljenje ljudi, izboljšati odpornost in vzdržnost njihovih sistemov zdravstvenega in socialnega varstva, zmanjšati stroške za gospodarstva in družbe ter prispevati k zagotavljanju zdrave delovne sile. To nam bo pomagalo doseči cilje trajnostnega razvoja ZN in cilje Svetovne zdravstvene organizacije v zvezi z nenalezljivimi boleznimi.
Redna interakcija in sodelovanje z vsemi ključnimi deležniki bosta potekala prek namenske mreže za duševno zdravje na platformi zdravstvene politike EU.
Podpora Ukrajini – duševno zdravje razseljenih oseb in beguncev
Begunci in razseljene osebe, zlasti tisti, ki bežijo pred vojno, kot so razseljene osebe iz Ukrajine, potrebujejo podporo za duševno zdravje in zgodnje odzivanje za zmanjšanje stiske.
Komisija je mobilizirala več kot 30 milijonov evrov iz programa EU za zdravje za pomoč ljudem, ki bežijo iz Ukrajine in nujno potrebujejo podporo na področju duševnega zdravja in travm.
Natančneje, z Mednarodno federacijo Rdečega križa je bil podpisan sporazum o prispevku v višini 28,4 milijona evrov za pomoč ljudem, ki so pobegnili iz Ukrajine in se spopadejo s travmo, ki so jo utrpeli. Sredstva so namenjena podpori za njihovo duševno zdravje. Države članice EU, v katerih deluje Rdeči križ, so Poljska, Madžarska, Romunija, Češka in Slovaška.
Razseljene osebe v Ukrajini so tudi v središču razpisa za zbiranje štirih predlogov nevladnih organizacij v vrednosti 3 milijonov evrov za najboljše prakse za izboljšanje duševnega zdravja in psihološkega dobrega počutja migrantov in beguncev. Vsi štirje projekti so se začeli izvajati leta 2023.
Poleg tega Komisija na platformi za zdravstveno politiko prek spletišč Virtualne akademije ECDC in mreže Migracija in zdravje: usposabljanje strokovnjakov ponuja vrsto spletnih tečajev in drugega gradiva za usposabljanje o zdravju migrantov.
Ti tečaji so bili razviti s podporo tretjega zdravstvenega programa.
Mreža za podporo Ukrajini, sosednjim državam članicam EU in Moldaviji na platformi za zdravstveno politiko je bila ustanovljena, da bi združila prizadevanja civilne družbe, skupin pacientov in zdravstvenih delavcev za zadovoljitev zdravstvenih potreb ukrajinske družbe in razseljenih oseb.
Duševno zdravje in COVID-19
Pandemija in njene posledice so povečale breme za storitve na področju duševnega zdravja.
Poročilo Health at a Glance Europe 2020 report kaže, da sta pandemija COVID-19 in z njo povezana gospodarska kriza še bolj obremenili duševno zdravje ljudi, kar se kaže v višjih stopnjah stresa, tesnobe in depresije. Povečanemu tveganju so najbolj izpostavljeni mladi in osebe z nižjimi dohodki. Negativne posledice pandemije za duševno zdravje so jasno opazne tudi v motnjah zdravstvene oskrbe oseb, ki so že prej imele duševne težave.
Nekaj mesecev po začetku pandemije je služba za zdravje in varnost hrane na svoji platformi za zdravstveno politiko vzpostavila prostor za namensko mrežo za deležnike organizacij na področju zdravstvenega in socialnega varstva za izmenjavo praks in znanj o duševnem zdravju v zvezi s COVID-19. Virtualna mreža, ki jo koordinira organizacija Mental Health Europe, se osredotoča na potrebe ranljivih skupin, kot so brezdomci, ljudje s predhodnimi obolenji in starejši. Na spletni strani je tudi virtualna knjižnica.
Dva projekta (Mentality in Step in) sta vzpostavljena za podporo izvajanju najboljših praks na terenu, ki neposredno vplivajo na prizadevanja za reševanje izzivov na področju duševnega zdravja med pandemijo COVID-19.
Letni delovni načrt programa EU za zdravje za leto 2021 s finančnim prispevkom Komisije v skupni vrednosti 750 000 evrov podpira izvajanje najboljših praks na terenu, ki neposredno vplivajo na prizadevanja za reševanje izzivov na področju duševnega zdravja med pandemijo COVID-19. Izbrani projekti naj bi se začeli izvajati jeseni 2022.
Komisija je z zdravstveno nagrado EU 2021 nagradila pobude, izhajajo iz skupnosti in blažijo posledice pandemije COVID-19 za duševno zdravje. Slovesna podelitev nagrad je potekala 4. maja 2022: nagrajene pobude in pobude v ožjem izboru so predstavljene v brošuri o vplivu pandemije COVID-19 na duševno zdravje.
