Čeprav sta razvoj in uporaba rešitev e-zdravja v zdravstvenih sistemih v nacionalni pristojnosti, EU zagotavlja podporo prek financiranja in platform, ki omogočajo sodelovanje držav EU na področju e-zdravja. Nekateri vidiki, denimo interoperabilnost ali standardi kakovosti, se obravnavajo na ravni EU z usklajenimi ukrepi in digitalnim usklajevanjem na ravni EU.
Platforme za politično sodelovanje
Več struktur zagotavlja platformo za sodelovanje:
- Mreža e-zdravje, ki je bila ustanovljena v okviru Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu, povezuje nacionalne organe, pristojne za e-zdravje. Prek te prostovoljne mreže lahko države EU usmerjajo razvoj e-zdravja v Evropi ter pomagajo oblikovati politiko interoperabilnosti in standardizacije na področju e-zdravja. Dejavnosti mreže temeljijo na prednostnih nalogah, določenih v večletnem delovnem načrtu za obdobje 2018–2021.
- Leta 2018 je bil uveden skupni ukrep v podporo mreži e-zdravje, imenovan eHAction (ukrep e-zdravje). Kot tretji skupni ukrep te vrste nadaljuje delo uspešnih predhodnikov. Njegov glavni namen je podpora mreži e-zdravje s tehničnimi in znanstvenimi nasveti, spodbujanje čezmejnega zdravstvenega varstva v EU in zagotavljanje potrebne politične podpore za infrastrukturo za digitalne storitve e-zdravja (eHDSI).
Ukrep eHAction razvija strateška priporočila in instrumente za podporo političnim razpravam med mrežo e-zdravje, državami EU in Komisijo v zvezi s štirimi prednostnimi področji, ki temeljijo na večletnem delovnem programu mreže e-zdravje za obdobje 2018– 2021. Financira se prek zdravstvenega programa EU in ima naslednje cilje:
- opolnomočenje ljudi
- prispevati k inovativni uporabi zdravstvenih podatkov
- izboljšati neprekinjeno oskrbo
- reševati izzive pri izvajanju
- Skupino deležnikov za e-zdravje (eHSG) sestavljajo predstavniki evropskih krovnih organizacij/združenj ali organizacij z evropsko razsežnostjo na področjih raziskav, industrije, standardizacije ter združenj, ki zastopajo uporabnike (paciente, strokovnjake, nosilce dejavnosti itd.), dejavne na področju e-zdravja. Njen glavni cilj je prispevati k razvoju politike e-zdravja na ravni EU. Skupina, ki ima 30 članov, je bila ustanovljena leta 2012 z mandatom do konca leta 2022.
Evropsko sodelovanje se trenutno uveljavlja na naslednjih tehničnih področjih, da bi spodbudili prednosti in dodano vrednost digitalnega zdravstva na konkretnih področjih delovanja:- vzpostavitev infrastrukture za digitalne storitve e-zdravja za čezmejno izmenjavo zdravstvenih podatkov, da bi državljanom med potovanjem v drugih državah EU omogočili neprekinjeno oskrbo
- vzpostavitev evropskega zdravstvenega podatkovnega prostora, da bi omogočili varno uporabo zdravstvenih podatkov pri izvajanju oskrbe, raziskav in oblikovanju politike
-
Skupni ukrep za evropski zdravstveni podatkovni prostor TEHDAS (evropskemu zdravstvenemu podatkovnemu prostoru naproti) se je začel izvajati leta 2021. V njem sodeluje 26 evropskih držav (22 držav članic EU in štiri druge evropske države).
Skupni ukrep bo podpiral delo Komisije v zvezi z evropskim zdravstvenim podatkovnim prostorom:
-
združevanje akterjev, ki uporabljajo ustrezne zdravstvene podatke za raziskave in oblikovanje politik (sekundarna uporaba podatkov) v EU
-
zbiranje najboljših praks v EU glede sekundarne uporabe podatkov
-
razvoj konceptov in možnosti, potrebnih za učinkovito sekundarno uporabo zdravstvenih podatkov
Koncepti in možnosti se bodo osredotočali na upravljanje, kakovost podatkov, infrastrukturo in opolnomočenje državljanov v zvezi z uporabo sekundarnih zdravstvenih podatkov v EU.
Skupni ukrep deluje v okviru tretjega zdravstvenega programa EU.
-
Finančna podpora EU
Komisija pri izvajanju politike na področju e-zdravja uporablja več finančnih instrumentov:
- Instrument za povezovanje Evrope (IPE) podpira vseevropska omrežja in infrastrukturo v sektorjih prometa, telekomunikacij in energetike ter financira projekte za reševanje skupnih izzivov z zagotavljanjem tehničnega in organizacijskega strokovnega znanja. Evropski svet je za obdobje 2021–2027 za celotni program predlagal proračunska sredstva v višini 28 396 milijonov evrov.
- Program za digitalno Evropo bo s proračunom v višini 6 761 milijonov evrov, ki ga je predlagal Evropski svet, podprl ključne strateške digitalne zmogljivosti in dopolnil druge instrumente za podporo digitalni preobrazbi.
- Obzorje 2020 je največji raziskovalni program EU, ki podpira raziskave, inovacije in sodelovanje na področju IKT za zdravje in kakovost življenja. Program spodbuja MSP k intenzivnejšemu iskanju rešitev na področju e-zdravja in širitvi na tuje trge. V obdobju 2021–2027 ga bo nadaljeval naslednji program Obzorje Evropa s proračunom v višini 75 900 milijonov evrov, kot je julija 2020 predlagal Evropski svet.
- Tretji zdravstveni program (2014–2020) je podprl skupne ukrepe in sofinanciral več projektov na področju e-zdravja. Prihodnji program EU za zdravje (2021–2027) bo nadaljeval s podporo akcijskemu načrtu za e-zdravje Evropske unije. Sklepi Evropskega sveta iz junija 2020 mu zagotavljajo proračun v višini 1 670 milijonov evrov.
Študije v zvezi z e-zdravjem
Evropska komisija je podprla dve študiji o telemedicini in velepodatkih za usmerjanje politik o digitalnem zdravstvu in zdravstvenem varstvu.
Komisija je naročila študijo o „oceni pravil držav EU v zvezi z zdravstvenimi podatki na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov“ – (priloga). Študija predstavlja izvajanje Splošne uredbe o varstvu podatkov v zdravstvenem sektorju v različnih državah. Zagotavlja tudi pregled pravnih in tehničnih modalitet v državah EU za izmenjavo zdravstvenih podatkov ter mehanizmov upravljanja za lajšanje dostopa tretjih strani do zdravstvenih podatkov za njihovo ponovno uporabo.
Evropska komisija tudi izvaja študijo o regulativnih vrzelih, da bi opredelila ovire za zagotavljanje digitalnih zdravstvenih storitev ter uporabo umetne inteligence s posebnim poudarkom na odgovornosti in uporabi zdravstvenih podatkov. Študija obravnava tudi člen 14 Direktive 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu.
Gradnja zmogljivosti in krepitev digitalnih spretnosti
Digitalne rešitve za zdravstvo in zdravstveno varstvo lahko povečajo dobrobit milijonov državljanov in korenito spremenijo način zagotavljanja storitev zdravstva in zdravstvenega varstva pacientom, če so zasnovane namensko in se izvajajo stroškovno učinkovito. Lahko tudi pomagajo reševati zdravstvene krize, denimo pandemijo covid-19.
Komisija si prizadeva podpirati gradnjo zmogljivosti in uporabo novih tehnologij v državah članicah, denimo telezdravje in umetno inteligenco, ter pomaga pri optimizaciji njihovih zdravstvenih sistemov z razvojem kazalnikov in primerjalnih analiz ter s kratkoročnimi medsebojnimi strokovnimi pregledi/tesnim sodelovanjem. Komisija v okviru digitalizacije zdravstva in zdravstvenega varstva sodeluje z državami EU pri zagotavljanju možnosti za usposabljanje in izobraževanje na področju digitalnih spretnosti, vključno z izpopolnjevanjem, preusposabljanjem in priložnostmi za izmenjavo znanja, za študente in zdravstvene delavce, vodje bolnišnic in snovalce politik.
