Globalni cilj št. 3.3 v okviru ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov je med drugim do leta 2030 zajeziti epidemije aidsa, tuberkuloze in boj proti hepatitisu. EU je pokazala zavezanost svoji vlogi v teh pomembnih prizadevanjih s podpiranjem ukrepov in politik v državah članicah za izboljšanje njihovega odziva na te tri epidemije in doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Ukrepi EU
Ukrepanje EU proti virusu HIV/aidsu sega daleč v preteklost, pri čemer sta virusni hepatitis in tuberkuloza sprva veljala za sočasni okužbi z virusom HIV, postopoma pa sta bila obravnavana kot samostojni bolezni.
Prvi instrument politik EU za spopadanje s HIV/aidsom na evropski ravni EU je bilo sporočilo Komisije o boju proti virusu HIV/aidsu leta 2005. To je bila podlaga za ukrepe EU v obdobju 2006–2009.
Ker HIV/aids ostaja problem za javno zdravje in politična prednostna naloga Evropske unije in sosednjih držav, je bilo leta 2009 sprejeto drugo sporočilo o boju proti HIV/aidsu v Evropski uniji in sosednjih državah.
V tem sporočilu je poudarjeno, da je treba okrepiti izvajanje strategij za preprečevanje, podpirati učinkovit odziv na HIV/aids v prednostnih regijah ter oblikovati načine za doseganje in podpiranje najbolj ogroženih skupin prebivalstva po vsej Evropi. Sporočilo naj bi dalo politični zagon boju proti virusu HIV/aidsu z vključitvijo vseh ustreznih deležnikov v državah članicah, civilne družbe in industrije, da bi se izvajali ukrepi, povezani s preprečevanjem, prednostnimi regijami in skupinami, boljšim znanjem, spremljanjem in ocenjevanjem.
Sporočilu iz leta 2009 sta sledila dva zaporedna akcijska načrta:
V okviru ciljev trajnostnega razvoja so se svetovni voditelji leta 2015 dogovorili o globalnih ukrepih za odpravo epidemij HIV/aidsa in tuberkuloze do leta 2030 ter za boj proti virusnemu hepatitisu. S temi svetovnimi cilji se je EU v sporočilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope iz leta 2016 politično zavezala, da bo podprla države EU pri njihovem doseganju.
Evropska komisija je pred 22. mednarodno konferenco o aidsu leta 2018 objavila delovni dokument služb Komisije, v katerem je predstavila stanje na ravni EU, instrumente politike in dobre prakse za boj proti HIV/aidsu, virusnemu hepatitisu in tuberkulozi v Evropski uniji in sosednjih državah.
Delovni dokument služb Komisije povzema podporo EU državam članicam na več področjih politik: javno zdravje, raziskave, politika na področju drog, razvojno sodelovanje, pristopna in sosedska politika, evropski strukturni skladi in druga. V njem so predstavljene tudi dobre prakse, ki jih financira EU in so povezane z zgodnjim odkrivanjem bolezni, spodbujanjem testiranja, širšim ozaveščanjem ranljivih skupin, celostno oskrbo za vse bolezni, hitro povezavo z oskrbo, zdravljenjem kot obliko preprečevanja, spodbujanjem zdravja ter podporo mrežam in organizacijam civilne družbe.
Zdravstveni programi, ki jih financira EU
EU financira tudi projekte in dejavnosti neposredno prek Programa EU za zdravje. Ukrepi, ki jih podpira Program za zdravje EU, so pripomogli k oblikovanju in izvajanju dobrih praks za doseganje mednarodnih zavez za odpravo aidsa in tuberkuloze ter zmanjšanje števila primerov virusnega hepatitisa. Usmerjeni so pretežno v:
- spodbujanje zgodnjega odkrivanja HIV, hepatitisa in tuberkuloze, vključno z zmanjšanjem števila pozno odkritih primerov ter ukrepi za izpolnjevanje potreb po izboljšanju zdravljenja kot oblike preprečevanja;
- vključevanje zdravljenja in oskrbe, zagotavljanje dostopa, celostno diagnozo in obravnavo primerov, povezovanje zdravstvenih storitev v skupnosti in zdravstvenih storitev, vključno z zdravstvenim varstvom v zaporih
- podporo civilni družbi za njeno konkretno sodelovanje pri odzivanju na bolezni
Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano (Chafea) od leta 2003 vodi projekte v zvezi z virusom HIV, hepatitisom in tuberkulozo.
Sodelovanje
Komisija je za 15 let (2005–2019) ustanovila dva organa, ki sta se sestajala dvakrat letno, da bi pomagala pri izvajanju politik in okrepila sodelovanje med državami, civilno družbo in mednarodnimi organizacijami.
Skupina za razmislek o HIV/aidsu, virusnem hepatitisu in tuberkulozi je združevala predstavnike zdravstvenih organov držav EU in držav EGP ter omogočala izmenjavo informacij in krepitev sodelovanja. Skupina za razmislek je imela pomembno vlogo pri opredelitvi prednostnih nalog politike v zvezi s HIV/AIDS, virusnim hepatitisom in tuberkulozo.
Forum civilne družbe za HIV/aids, virusni hepatitis in tuberkulozo je bil neformalni svetovalni organ, ki je omogočal sodelovanje nevladnih organizacij in mrež pri oblikovanju in izvajanju evropske politike. Forum je svetoval skupini za razmislek in Komisiji.
Leta 2019 je bilo delovanje teh skupin v tedanji obliki zaključeno. Kljub temu Komisija še naprej razpravlja o posameznih vidikih izvajanja politike na področju HIV, tuberkuloze in hepatitisa ter omogoča izmenjavo najboljših praks prek ustreznih mehanizmov, med drugim prek Odbora za zdravstveno varnost in namenskih mrež na platformi zdravstvene politike EU.
