Pripravljenost je sestavni del okvira EU za zdravstveno varnost. Načrtovanje preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja so bistveni elementi za učinkovito spremljanje resnih čezmejnih groženj za zdravje, zgodnje opozarjanje nanje in boj proti njim.
Načrt Unije za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje
V skladu z Uredbo (EU) 2022/2371 mora Komisija pripraviti načrt Unije za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje. Ta načrt bo tehnične narave, in sicer bodo v njem navedene operativne določbe za podporo državam članicam pri pripravljenosti in odzivanju v primeru resne čezmejne grožnje za zdravje, vključno s protimikrobno odpornostjo.
Namen načrta je spodbujati učinkovito in usklajeno odzivanje na resne čezmejne grožnje za zdravje na ravni Unije in držav članic EU/EGP.
Države članice imajo nalogo, da sodelujejo med seboj v Odboru za zdravstveno varnost in se usklajujejo s Komisijo, da bi dosegle kar največjo skladnost z načrtom Unije za preprečevanje, pripravljenost in odzivanje.
Poleg tega bo načrt vključeval elemente čezmejne medregionalne pripravljenosti za podpiranje skladnih večsektorskih in čezmejnih javnozdravstvenih ukrepov. Pri tem se upoštevajo tudi zmogljivosti za nadzor, testiranje in sledenje stikom, laboratorijske zmogljivosti, zmogljivosti za usposabljanje zdravstvenih delavcev ter zmogljivosti za specialistično zdravljenje ali intenzivno nego v sosednjih regijah.
Usklajevanje načrtovanja preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja
Hkrati bi morale države članice v skladu z Uredbo (EU) 2022/2371 Komisiji poročati o načrtovanju preprečevanja, pripravljenosti in odzivanja na nacionalni in, kadar je ustrezno, regionalni ravni. To bo zajemalo informacije o:
- izvajanju zmogljivosti, pričakovanih v skladu z Mednarodnim zdravstvenim pravilnikom SZO,
- dogovorih o interoperabilnosti med zdravstvenim sektorjem in drugimi kritičnimi sektorji,
- elementih upravljanja, zmogljivosti in virov,
- nacionalnih načrtih za odzivanje na epidemije,
- protimikrobni odpornosti, z zdravstveno oskrbo povezanih okužbah in drugih resnih čezmejnih grožnjah za zdravje,
- ukrepih za odpravo ugotovljenih vrzeli,
- po potrebi čezmejnih medregionalnih in medsektorskih elementih.
Poleg tega ukrepi EU za krepitev pripravljenosti vključujejo redne vaje za preskušanje obstoječih postopkov v okviru načrtov pripravljenosti na ravni EU in na nacionalni ravni.
V okviru programa EU za zdravje se zagotavlja podpora v obliki usposabljanja in vaj ter spodbuja izmenjava izkušenj, smernic in postopkov med državami EU.
To omogoča sodelovanje nacionalnih organov in ustanov s Komisijo in med seboj ter izmenjavo informacij v primeru hitro spreminjajočih se kriznih razmer.
Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (HADEA) od leta 2003 vodi projekte na področju pripravljenosti in odzivanja.
Skupno javno naročanje zdravstvenih protiukrepov: zagotavljanje ustrezne pripravljenosti
Izbruh pandemične gripe H1N1 leta 2009 je razkril slabosti pri dostopu držav EU do cepiv in zdravil ter njihovo nezadostno kupno moč.
Svet je zato Komisijo pozval, naj razvije mehanizem za skupno naročanje zdravstvenih protiukrepov, ki bi podpiral pravičen dostop do cepiv proti pandemični gripi in njihovo distribucijo v prihodnosti.
Komisija je 10. aprila 2014 potrdila sporazum o skupnem javnem naročanju za zagotavljanje zdravstvenih protiukrepov. Do julija 2024 ga je podpisalo 39 držav, vključno z vsemi državami EU in EGP, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Moldavijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Srbijo, Kosovom*, Ukrajino ter Združenim kraljestvom.
Sporazum zagotavlja prostovoljni mehanizem, ki sodelujočim državam in institucijam EU omogoča skupno javno naročanje zdravstvenih protiukrepov, vključno s cepivi, protivirusnimi zdravili in drugimi oblikami zdravljenja, za različne kategorije čezmejnih groženj za zdravje.
Sporazum določa skupna pravila za praktično organizacijo postopkov skupnega javnega naročanja, in sicer:
- določa praktično ureditev za mehanizem,
- opredeljuje način odločanja glede izbire postopkov,
- organizira oceno ponudb in oddajo javnega naročila.
Namen mehanizma je izboljšati pripravljenost držav EU na blaženje resnih čezmejnih groženj za zdravje, omogočiti pravičnejši dostop do posebnih zdravstvenih protiukrepov in izboljšati zanesljivost oskrbe, obenem pa zagotoviti poštene cene in boljše nabavne pogoje.
Velik dosežek na področju javnega zdravja in pripravljenosti na resne čezmejne grožnje so okvirne pogodbe za proizvodnjo in dobavo cepiv proti pandemični gripi, ki so jih marca 2019 podpisale Komisija in nekatere države EU, v katerih skupaj živi približno polovica evropskega prebivalstva.
Skupna javna naročila so imela pomembno vlogo tudi v boju proti pandemiji COVID-19.
Na stotine pogodb v skupni vrednosti skoraj 13 milijard evrov zagotavlja, da ima do 36 sodelujočih držav dostop do ključnih medicinskih pripomočkov in inovativnih terapevtikov ter do zaščitne in medicinske opreme v skladu s politikami EU o testiranju in cepljenju.
Najnovejše informacije o skupnih javnih naročilih v okviru tega mehanizma so na voljo na spletišču organa za pripravljenost in odzivanje na izredne zdravstvene razmere.
*To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Sorodne informacije
- Slovesnosti ob podpisu sporazuma o skupnem javnem naročanju
- Pomembni dokumenti o skupnem javnem naročanju zdravstvenih protiukrepov
