Komisija je predlagala nov okvir za zdravstveno varnost, ki revidira obstoječo pravno podlago (Sklep št. 1082/2013/EU). Novi okvir, ki temelji na izkušnjah, pridobljenih med bojem proti koronavirusu, bo okrepil usklajevanje na ravni EU in razširil pooblastila agencij EU pri usklajevanju ukrepov za pripravljenost in odzivanje.
Do sprejetja nove zakonodaje pa je okvir za usklajevanje načrtovanja pripravljenosti in odzivanja, krepitev zmogljivosti za spremljanje, zgodnje opozarjanje na izredne zdravstvene razmere, njihovo ocenjevanje in odzivanje nanje določen v Sklepu št. 1082/2013/EU o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje.
Ta sklep:
- podpira izmenjavo najboljših praks in izkušenj pri načrtovanju pripravljenosti in odzivanja,
- podpira oblikovanje nacionalnih načrtov ravnanja ob različnih grožnjah za zdravje – npr. nalezljivih boleznih, kot je pandemična gripa, in drugih dogodkih, ki jih povzročijo biološki ali neznani povzročitelji, kemične nesreče, naravne okoljske nesreče ali namerna dejanja,
- zagotavlja interoperabilnost nacionalnih načrtov z mehanizmi usklajevanja ter analitičnimi in komunikacijskimi orodji,
- podpira uresničevanje zahtev glede osnovnih zmogljivosti za zaznavanje, ocenjevanje, poročanje in odzivanje na izredne razmere v javnem zdravju, kot je navedeno v Mednarodnem zdravstvenem pravilniku Svetovne zdravstvene organizacije.
Ukrepi EU za krepitev pripravljenosti med drugim vključujejo redne vaje za preskušanje obstoječih postopkov v okviru načrtov pripravljenosti na ravni EU in na nacionalni ravni. Zdravstveni program EU zagotavlja podporo v obliki usposabljanja in vaj, poleg tega pa spodbuja izmenjavo izkušenj, smernic in postopkov med državami EU. To omogoča sodelovanje nacionalnih organov in ustanov s Komisijo in med seboj ter izmenjavo informacij v primeru hitro spreminjajočih se kriznih razmer.
Izvajalska agencija za potrošnike, zdravje in hrano (Chafea) od leta 2003 vodi projekte na področju pripravljenosti in odzivanja.
Poleg tega člen 5 Sklepa št. 1082/2013/EU vključuje določbe o skupnem javnem naročanju zdravstvenih protiukrepov, ki omogoča visoko raven pripravljenosti in služi kot orodje v podporo usklajenemu odzivanju na grožnje za zdravje.
Skupno javno naročanje zdravstvenih protiukrepov: zagotavljanje ustrezne pripravljenosti
Izbruh pandemije gripe H1N1 leta 2009 je razkril slabosti pri dostopu držav EU do cepiv in zdravil ter njihovo nezadostno kupno moč. Svet je zato Komisijo pozval, naj razvije mehanizem za skupno naročanje zdravstvenih protiukrepov, ki bi podprl pravičen dostop do cepiv proti pandemični gripi in njihovo distribucijo v prihodnosti.
Komisija je 10. aprila 2014 odobrila sporazum o skupnem javnem naročanju za zagotavljanje zdravstvenih protiukrepov. Do aprila 2020 ga je podpisalo 37 držav, vključno z vsemi državami EU in EGP, Združenim kraljestvom, Albanijo, Črno goro, Severno Makedonijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Kosovom*.
Sporazum zagotavlja prostovoljni mehanizem, ki sodelujočim državam EU in institucijam EU omogoča skupno javno naročanje zdravstvenih protiukrepov, vključno s cepivi, protivirusnimi zdravili in drugimi oblikami zdravljenja, za različne kategorije čezmejnih groženj za zdravje. Določa skupna pravila za praktično organizacijo postopkov skupnega javnega naročanja, in sicer:
- določa praktično ureditev za mehanizem,
- opredeljuje način odločanja glede na postopek,
- organizira oceno ponudb in oddajo javnega naročila.
Namen mehanizma je izboljšati pripravljenost držav EU na blaženje resnih čezmejnih groženj za zdravje, omogočiti pravičnejši dostop do posebnih zdravstvenih protiukrepov in izboljšati zanesljivost oskrbe, obenem pa zagotoviti bolj uravnotežene cene za sodelujoče države. Postopek skupnega javnega naročanja se lahko začne, če za to glasujejo in v tem postopku sodelujejo vsaj štiri države članice in Komisija.
Velik dosežek na področju javnega zdravja in pripravljenosti na resne čezmejne grožnje so okvirne pogodbe za proizvodnjo in dobavo cepiv proti pandemični gripi, ki so jih Komisija in nekatere države EU, v katerih skupaj živi približno polovica evropskega prebivalstva, podpisale marca 2019.
Skupna javna naročila so imela pomembno vlogo tudi v boju proti pandemiji COVID-19. Na stotine pogodb v skupni vrednosti skoraj 13 milijard evrov zagotavlja, da ima do 36 sodelujočih držav dostop do osnovnih inovativnih terapevtikov ter do zaščitne in medicinske opreme v skladu s politikami EU o testiranju in cepljenju.
Od začetka leta 2020 je do 36 držav sodelovalo v dvanajstih skupnih postopkih javnega naročanja. Sklenjenih je bilo več kot 200 pogodb, s katerimi so države lahko naročile ključno medicinsko opremo in inovativno terapevtiko v vrednosti skoraj 13 milijard evrov.
*To poimenovanje ne posega v stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
Sorodne informacije
- Člen 5 Sklepa št. 1082/2013/EU
- Slovesnosti ob podpisu sporazuma o skupnem javnem naročanju
- Pomembni dokumenti o skupnem javnem naročanju zdravstvenih protiukrepov
