EU se skupaj s številnimi drugimi državami in mednarodnimi organizacijami zaveda grožnje odpornosti proti antimikrobikom in jo obravnava na najvišji politični ravni ter sprejema ukrepe za reševanje tega nujnega svetovnega izziva.
Mednarodno sodelovanje je ključni element akcijskega načrta „eno zdravje“ proti antimikrobični odpornosti iz leta 2017 in priporočila Sveta glede antimikrobične odpornosti iz leta 2023, v katerih so opisani ukrepi za okrepitev sodelovanja EU v svetovnih pobudah proti antimikrobični odpornosti.
Izjavi skupin G7 in G20 (2024) kažeta, da so za to težavo potrebna usklajena prizadevanja za globalno upravljanje v skladu s pristopom „eno zdravje“.
Komisija na svetovni ravni tesno sodeluje s štiristranskimi organizacijami in štiristranskim skupnim sekretariatom na področju antimikrobične odpornosti:
- Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sodeluje pri izvajanju globalnega akcijskega načrta za odpornost proti antimikrobikom.
- Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ima ključno vlogo pri podpiranju vlad, proizvajalcev, trgovcev in drugih deležnikov pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje rabe antimikrobikov in preprečevanje razvoja odpornosti proti antimikrobikom. Organizacija FAO je revidirala svoj akcijski načrt za odpornost proti antimikrobikom za obdobje 2021–2025. Na 44. konferenci FAO je bila sprejeta resolucija konference FAO o antimikrobični odpornosti v agroživilskih sistemih.
- Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH) si prizadeva za preprečevanje antimikrobične odpornosti po vsem svetu z različnimi ukrepi:
- spodbujanje odgovorne in preudarne rabe antimikrobikov v veterinarski medicini za ohranjanje njihove terapevtske učinkovitosti pri živalih in ljudeh,
- boljše poznavanje in spremljanje količin antimikrobikov, ki se uporabljajo v živinoreji.
- Program Združenih narodov za okolje (UNEP) si prizadeva zagotoviti znanstveno utemeljene dokaze, ki lahko prispevajo k strategijam na področju antimikrobične odpornosti in zagotovijo, da se okoljske razsežnosti ustrezno odražajo v odzivu v okviru pobude „eno zdravje“ na odpornost proti antimikrobikom. Decembra 2025 je bila na sedmem zasedanju skupščine Združenih narodov za okolje (UNEA) sprejeta resolucija o okoljskih razsežnostih antimikrobične odpornosti.
Evropska komisija dejavno podpira večdeležniško partnersko platformo proti antimikrobični odpornosti, da bi oblikovali skupno globalno vizijo in dosegli večje soglasje o antimikrobični odpornosti.
Na drugem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov na visoki ravni o odpornosti proti antimikrobikom septembra 2024 so bile z novo politično izjavo, ki so jo potrdile države članice ZN in države članice EU, izražene globalne zaveze za obravnavanje antimikrobične odpornosti.
To vključuje konkretne ukrepe za obravnavanje odpornosti proti antimikrobikom v vseh sektorjih s pristopom „eno zdravje“, ki priznava, da je zdravje ljudi, živali in okolja neločljivo povezano.
Poleg tega so bile novembra 2024 na četrti svetovni ministrski konferenci na visoki ravni o antimikrobični odpornosti v Saudovi Arabiji sprejete zaveze iz Džede, da bi se nekateri elementi politične izjave GS ZN prenesli v konkretne ukrepe.
EU zagotavlja tudi razvojno zmogljivost in podpira ukrepe proti antimikrobični odpornosti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki prek večpartnerskega skrbniškega sklada ZN proti antimikrobični odpornosti, ki podpira izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov „eno zdravje“ proti antimikrobični odpornosti.
Komisija in druge evropske institucije, vključno z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropsko agencijo za zdravila (EMA) in Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), tesno sodelujejo z vladami in agencijami ZDA, Kanade, Norveške in Združenega kraljestva v čezatlantski delovni skupini za odpornost proti antimikrobikom (TATFAR).
Komisija podpira tudi Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pri njenih prizadevanjih za oceno gospodarskega učinka odpornosti proti antimikrobikom v okviru pristopa „eno zdravje“.
To vključuje različne možnosti politike za obravnavanje odpornosti proti antimikrobikom ter oceno stroškov odpornosti proti antimikrobikom in učinka politik na trg dela in širše gospodarstvo (poročila OECD 2023: Sprejetje okvira „eno zdravje“ za boj proti antimikrobični odpornosti; boj proti antimikrobični odpornosti v državah EU in EGP).
Poleg tega se EU odločno zavzema za odgovorno rabo antimikrobikov in spodbuja ukrepe za zmanjšanje pojava in širjenja antimikrobične odpornosti v prehranski verigi v okviru projektne skupine Codex za antimikrobično odpornost (TFAMR) v letih 2007–2011 in 2017–2021.
Rezultat teh prizadevanj sta dve smernici in kodeks ravnanja, ki sta zdaj na voljo v konsolidirani publikaciji in zagotavljata smernice za pomoč vladam pri oblikovanju in izvajanju učinkovitih strategij za obvladovanje protimikrobne odpornosti pri organizmih, ki se prenašajo z živili.
Navedeni primeri so zgolj reprezentativni in ne predstavljajo izčrpnega seznama tekočih ali načrtovanih ukrepov.
