EU ni edina entiteta, ki se zaveda grožnje odpornosti proti antimikrobikom, zato se tega vprašanja loteva na najvišji politični ravni. To problematiko obravnavajo tudi številne države zunaj EU in mednarodne organizacije. Mednarodno sodelovanje je ključni element akcijskega načrta zoper odpornost proti antimikrobikom. Kot so poudarili v izjavah skupine držav G7 (oktobra 2015, junija 2015, aprila 2016, novembra 2017, junija 2021) ter izjavah skupine G20 (maja 2017, oktobra 2018, oktobra 2019, novembra 2020, septembra 2021), je zaradi razsežnosti problematike potrebno narediti kakovostni preskok za dvig mednarodne ozaveščenosti in krepitev usklajenega prizadevanja na področju globalnega upravljanja.
Komisija na svetovni ravni tesno sodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO) pri izvajanju globalnega akcijskega načrta SZO o odpornosti proti antimikrobikom.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ima ključno vlogo pri podpiranju vlad, proizvajalcev, trgovcev in drugih deležnikov pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje rabe antimikrobikov in preprečevanje razvoja odpornosti proti antimikrobikom. Organizacija FAO je revidirala tudi svoj akcijski načrt za odpornost proti antimikrobikom za obdobje 2021–2025.
Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) priznava, da je odpornost proti antimikrobikom postala svetovni problem za zdravje ljudi in živali ter spodbuja odgovorno in preudarno rabo antimikrobikov za ohranjanje njihove terapevtske učinkovitosti pri živalih in ljudeh. Svetovna organizacija za zdravje živali se ukvarja s preprečevanjem odpornosti proti antimikrobikom po vsem svetu z različnimi ukrepi, in sicer s spodbujanjem odgovorne in preudarne rabe antimikrobikov v veterinarski medicini ter boljšim poznavanjem in spremljanjem količin antimikrobikov, ki se uporabljajo v živinoreji.
Svetovna zdravstvena organizacija, Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo in Svetovna organizacija za zdravje živali so skupaj odgovorne za ukrepe v boju zoper odpornost proti antimikrobikom, zato so ustanovile tristransko zavezništvo in njegov sekretariat. Tristransko zavezništvo omenjenih organizacij pri vključevanju okoljske razsežnosti tesno sodeluje s programom Združenih narodov za okolje (UNEP).
Na podlagi priporočil medagencijske usklajevalne skupine ZN za odpornost proti antimikrobikom so bile ali so v postopku konstituiranja tri strukture globalnega upravljanja na področju odpornosti proti antimikrobikom: skupina Global Leaders Group (GLG) (ustanovljena je bila za krepitev svetovnega političnega zagona in vodilne vloge na področju odpornosti proti antimikrobikom), neodvisni odbor strokovnjakov in partnerska platforma.
Komisija in druge evropske institucije, vključno z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropsko agencijo za zdravila (EMA) in Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), prav tako tesno sodelujejo z vladami in ustreznimi specializiranimi agencijami ZDA, Kanade, Norveške in Združenega kraljestva v čezatlantski projektni skupini za odpornost proti antimikrobikom (TATFAR).
Komisija podpira tudi dejavnosti Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za oceno gospodarskega učinka odpornosti proti antimikrobikom v okviru pristopa „eno zdravje“, ki vključuje različne možnosti politike za obravnavanje odpornosti proti antimikrobikom ter oceno stroškov odpornosti proti antimikrobikom in učinka politik na trg dela in širše gospodarstvo.
Na mednarodni ravni države sodelujejo tudi prek medvladne projektne skupine za odpornost proti antimikrobikom, ki poroča komisiji za Codex Alimentarius.
