EU ni edina entiteta, ki se zaveda grožnje odpornosti proti antimikrobikom, zato se tega loteva na najvišji politični ravni. Tudi številne države zunaj EU in mednarodne organizacije sprejemajo ukrepe za reševanje tega nujnega svetovnega izziva.
Mednarodno sodelovanje je ključni element akcijskega načrta „eno zdravje“ proti antimikrobični odpornosti iz leta 2017 in priporočila Sveta glede antimikrobične odpornosti iz leta 2023, v katerih so opisani ukrepi za okrepitev sodelovanja EU v svetovnih pobudah proti antimikrobični odpornosti.
Nedavne izjave skupine G7 (oktober 2024) in skupine G20 (oktober 2024) kažejo, da so zaradi obsega problema potrebna usklajena prizadevanja globalnega upravljanja v skladu s pristopom „eno zdravje“.
Komisija na svetovni ravni tesno sodeluje s štiristranskimi organizacijami in štiristranskim skupnim sekretariatom na področju antimikrobične odpornosti:
- Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) sodeluje pri izvajanju globalnega akcijskega načrta za odpornost proti antimikrobikom.
- Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ima ključno vlogo pri podpiranju vlad, proizvajalcev, trgovcev in drugih deležnikov pri sprejemanju ukrepov za zmanjšanje rabe antimikrobikov in preprečevanje razvoja odpornosti proti antimikrobikom. Organizacija FAO je revidirala tudi svoj akcijski načrt za odpornost proti antimikrobikom za obdobje 2021–2025.
- Svetovna organizacija za zdravje živali (WOAH) se ukvarja s preprečevanjem odpornosti proti antimikrobikom po vsem svetu z različnimi ukrepi, in sicer s spodbujanjem odgovorne in preudarne rabe antimikrobikov v veterinarski medicini za ohranjanje njihove terapevtske učinkovitosti pri živalih in ljudeh ter boljšim poznavanjem in spremljanjem količin antimikrobikov, ki se uporabljajo v živinoreji.
- Program Združenih narodov za okolje (UNEP) si prizadeva zagotoviti znanstveno utemeljene dokaze, ki lahko prispevajo k strategijam na področju antimikrobične odpornosti in zagotovijo, da se okoljske razsežnosti ustrezno odražajo v odzivu v okviru pobude „eno zdravje“ na odpornost proti antimikrobikom.
Evropska komisija dejavno podpira večdeležniško partnersko platformo proti antimikrobični odpornosti, da bi pomagala oblikovati skupno globalno vizijo in doseči večje soglasje o antimikrobični odpornosti.
Septembra 2024 je potekalo drugo zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov na visoki ravni o odpornosti proti antimikrobikom, da bi se povečale svetovne zaveze za obravnavo antimikrobične odpornosti. Nova politična izjava, ki so jo potrdile države članice ZN, vključno z državami članicami EU, je zavezana konkretnim ukrepom za obravnavanje odpornosti proti antimikrobikom v vseh sektorjih s pristopom „eno zdravje“, ki priznava, da je zdravje ljudi, živali in okolja neločljivo povezano.
Poleg tega so bile novembra 2024 na četrti svetovni ministrski konferenci na visoki ravni o antimikrobični odpornosti v Saudovi Arabiji sprejete zaveze iz Džede, da bi se nekateri elementi politične izjave GS ZN prenesli v konkretne ukrepe.
EU zagotavlja tudi razvojno zmogljivost in podpira ukrepe proti antimikrobični odpornosti v državah z nizkimi in srednjimi dohodki, zlasti prek večpartnerskega skrbniškega sklada ZN proti antimikrobični odpornosti, ki podpira izvajanje nacionalnih akcijskih načrtov „eno zdravje“ proti antimikrobični odpornosti.
Komisija in druge evropske institucije, vključno z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), Evropsko agencijo za zdravila (EMA) in Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), tesno sodelujejo z vladami in ustreznimi specializiranimi agencijami ZDA, Kanade, Norveške in Združenega kraljestva v čezatlantski delovni skupini za odpornost proti antimikrobikom (TATFAR).
Komisija podpira tudi dejavnosti Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za oceno gospodarskega učinka odpornosti proti antimikrobikom v okviru pristopa „eno zdravje“, ki vključuje različne možnosti politike za obravnavanje odpornosti proti antimikrobikom ter oceno stroškov odpornosti proti antimikrobikom in učinka politik na trg dela in širše gospodarstvo (poročila OECD 2023: Sprejetje okvira „eno zdravje“ za boj proti antimikrobični odpornosti; boj proti antimikrobični odpornosti v državah EU in EGP).
Poleg tega se EU odločno zavzema za odgovorno rabo antimikrobikov in dejavno spodbuja ukrepe za zmanjšanje pojava in širjenja antimikrobične odpornosti v prehranski verigi v okviru projektne skupine Codex za antimikrobično odpornost (TFAMR) v letih 2007–2011 in 2017–2021. Rezultat teh prizadevanj sta dve smernici in kodeks ravnanja, ki sta zdaj na voljo v konsolidirani publikaciji in zagotavljata smernice za pomoč vladam pri oblikovanju in izvajanju učinkovitih strategij za obvladovanje protimikrobne odpornosti pri organizmih, ki se prenašajo z živili.
