V sedanjem globaliziranem svetu se lahko bolezni zelo hitro razširijo iz ene države v drugo. Za zgodnje odkrivanje groženj za zdravje so nujni stalno in zanesljivo spremljanje ter mehanizmi za zgodnje opozarjanje in odzivanje.
EU je vzpostavila strukture, ki omogočajo hitro izmenjavo informacij med javnozdravstvenimi organi držav članic in globalnimi organi, kot je Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), da bi čim hitreje zaznali grožnjo.
Spremljanje nalezljivih bolezni in drugih groženj za zdravje
Sistemi za spremljanje zagotavljajo informacije za spremljanje trendov nalezljivih bolezni ter pomagajo pri opredeljevanju dejavnikov tveganja in področij ukrepanja. Na podlagi zbranih informacij je mogoče določiti prednostne naloge za preventivne programe, slednje načrtovati in izvajati, jim dodeliti sredstva ter oceniti te preventivne programe in ukrepe za obvladovanje bolezni.
Z Odločbo št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta je bila prvotno vzpostavljena mreža epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni.
Odločba št. 2119/98/ES je bila razveljavljena in nadomeščena s Sklepom št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje. S sklepom se je ponovno oživila mreža epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih problemov.
V tej mreži sodelujejo Komisija, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter pristojni organi, ki so na nacionalni ravni odgovorni za epidemiološko spremljanje. Upravlja in koordinira jo ECDC.
Z novo Uredbo (EU) 2022/2371 o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje je bil razveljavljen in nadomeščen Sklep št. 1082/2013/EU. Uredba ohranja in dodatno krepi evropsko mrežo epidemiološkega spremljanja, ki jo še naprej upravlja in koordinira ECDC.
Revidirani seznam nalezljivih bolezni
V okviru mreže epidemiološkega spremljanja se spremlja okrog 50 bolezni in posebnih zdravstvenih vprašanj, in sicer od vraničnega prisada do virusne bolezni zika. Ta seznam je bil nazadnje posodobljen leta 2018 z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2018/945, dodane pa so bile lymska nevroborelioza, denga ter virusni bolezni zika in čikungunja.
S tem sklepom so bile revidirane tudi opredelitve primerov pri več drugih nalezljivih boleznih in povezanih zdravstvenih vprašanjih, kot so antimikrobična odpornost in z zdravstveno oskrbo povezane okužbe. Seznam ustreza klasifikacijam SZO.
Uredba (EU) 2022/2371 pooblašča Komisijo za ponovno posodobitev seznama nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih vprašanj, kot je antimikrobična odpornost, da se zagotovi, da mreža epidemiološkega spremljanja zajema te bolezni in vprašanja.
Komisija določa tudi opredelitve primerov glede posameznih nalezljivih bolezni, ki jih države članice uporabljajo za spremljanje in poročanje ECDC, kar zagotavlja primerljivost in združljivost zbranih podatkov na ravni Unije.
Pri drugih vrstah groženj za zdravje so za ugotavljanje trendov in sprememb v profilu tveganja potrebni drugačni pristopi k spremljanju. Komisija vzdržuje stike z ustreznimi agencijami in organi držav EU, da bi zagotovila razvoj načrtov pripravljenosti glede na spreminjajoče se grožnje.
Referenčni laboratoriji EU za javno zdravje
Referenčni laboratoriji EU za javno zdravje naj bi okrepili obrambo Unije pred resnimi čezmejnimi grožnjami. Podpirali bodo nacionalne laboratorije in združevali znanstveno strokovno znanje po vsej Evropski uniji, da bi izboljšali pripravljenost, hitro odkrivanje in odzivanje.
Sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja
Sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja je sistem za pošiljanje obvestil na ravni EU o resnih čezmejnih grožnjah za zdravje. Ta zaupni spletni sistem omogoča stalno komunikacijo med Evropsko komisijo in imenovanimi organi, pristojnimi na nacionalni ravni (t. i. organi, pristojni za sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja).
Države članice EU lahko tako pravočasno in varno pošiljajo opozorila, delijo informacije in usklajujejo nacionalno odzivanje na resne čezmejne grožnje.
Sistem je last Evropske komisije, informacijsko platformo pa upravlja ECDC. Sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja je bil uspešno uporabljen za opozarjanje, izmenjavo informacij in usklajevanje ukrepov v odziv na čezmejne pojave nalezljivih bolezni. Tako smo lahko obvladali sedanje in pretekle izbruhe npr. COVID-19, opičjih koz, pandemične gripe A(H1N1), ebole itd.
Sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja je sistem za vse grožnje, med drugim biološke, kemične, okoljske grožnje ter grožnje neznanega izvora, kot so ekstremni vremenski dogodki, oblaki vulkanskega pepela, razlitja kemikalij ali biološka tveganja, na primer biotoksini.
Sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja deluje v skladu s strogimi pravili, vključno s pravili o upravljanju osebnih podatkov. Z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2017/253 so bili določeni postopki za objavo opozorila v sistemu zgodnjega obveščanja in odzivanja ter za izmenjavo informacij, posvetovanje in usklajevanje odzivanj na čezmejne nevarnosti za zdravje.
V Priporočilu Komisije (EU) 2017/1140 so bila določena tudi pravila o osebnih podatkih, ki se lahko izmenjujejo prek sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja za usklajevanje ukrepov za sledenje stikom v zvezi z resnimi čezmejnimi grožnjami za zdravje. Ti akti, ki opredeljujejo postopke v okviru sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja, bodo posodobljeni po sprejetju nove Uredbe (EU) 2022/2371.
Glede na pridobljene izkušnje v zvezi s COVID-19 in novo Uredbo (EU) 2022/2371, ki zahteva, da platforma sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja podpira poročanje o vseh grožnjah, se pripravljajo spremembe sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja.
Za učinkovito digitalno čezmejno sledenje stikom in medicinsko evakuacijo bi sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja moral omogočati tudi izmenjavo javnozdravstvenih ukrepov, ocen tveganja in funkcij kriznega upravljanja, na primer takšnih, ki zahtevajo izmenjavo osebnih zdravstvenih podatkov.
V skladu z razširjenimi pooblastili ECDC je potrebno tudi stalno posodabljanje sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja z uporabo sodobnih tehnologij, umetne inteligence, vesoljskih aplikacij, drugih tehnologij za digitalizirano sledenje stikom itd.
Kdaj in kako se aktivira sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja
Pristojni nacionalni organi ali Evropska komisija objavijo opozorilo, kadar je resna grožnja za zdravje:
- neobičajna ali nepričakovana za zadevni kraj in čas,
- povzroča precejšnjo obolevnost ali smrtnost pri ljudeh ali se hitro širi,
- preseže nacionalno zmogljivost odzivanja in vpliva na več kot eno državo EU,
- je zaradi nje potrebno usklajeno odzivanje na ravni Unije.
Opozorila se objavijo najpozneje 24 ur po tem, ko država EU ali Komisija izve za grožnjo. Na primer, prvo opozorilo v zvezi z grožnjo, ki je pozneje dobila ime SARS-CoV-2 (tj. virus, ki povzroča COVID-19), je Komisija objavila že 9. januarja 2020, le nekaj dni po tem, ko je Kitajska opozorila na obstoj neznanega virusa.
Med odzivom na COVID-19 je sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja podpiral tudi izmenjavo podatkov iz obrazcev za lokalizacijo potnikov za čezmejno sledenje stikom. Sledenje stikom je bistveno orodje za učinkovit odziv, ki omogoča hitro identifikacijo morebitnih okuženih posameznikov, njihovo izolacijo, testiranje ali zdravljenje.
To pa prispeva k zaustavitvi ali upočasnitvi širjenja bolezni. Izmenjava podatkov o potnikih prek sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja je bila omogočena z dvema pravnima aktoma:
- Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/858 o opozorilih in sledenju stikom v zvezi s potniki, identificiranimi prek obrazcev za lokalizacijo potnikov
- Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2021/1212 o opozorilih v zvezi s sledenjem stikom z izpostavljenimi osebami, identificiranimi prek izpolnitve obrazcev za lokalizacijo potnikov
