Skip to main content
Logotip Evropske komisije
Public Health

Spremljanje in zgodnje opozarjanje

V zadnjih desetletjih se je pojavnost nalezljivih bolezni v EU na splošno zmanjšala ali ostala nespremenjena. Nalezljive bolezni niso več med glavnimi vzroki smrti v EU, temveč so to bolezni, kot so rak ter bolezni srca in ožilja. Koronavirusna pandemija pa nam je pokazala, da lahko nalezljive bolezni še vedno predstavljajo resne izzive javnemu zdravju. V sedanjem globaliziranem svetu se lahko bolezni zelo hitro razširijo iz ene države v drugo.

Za zgodnje odkrivanje groženj za zdravje so nujni stalno in zanesljivo spremljanje ter mehanizmi za zgodnje opozarjanje in odzivanje. EU je vzpostavila strukture, ki omogočajo hitro izmenjavo informacij med javnozdravstvenimi organi držav članic in globalnimi organi, kot je Svetovna zdravstvena organizacija, da bi čim hitreje zaznali grožnjo.

Spremljanje nalezljivih bolezni in drugih nevarnosti za zdravje

Sistemi za spremljanje zagotavljajo informacije za spremljanje trendov nalezljivih bolezni ter pomagajo pri opredeljevanju dejavnikov tveganja in področij ukrepanja. Na podlagi zbranih informacij je mogoče določiti prednostne naloge za preventivne programe, slednje načrtovati in izvajati, jim dodeliti sredstva ter oceniti te preventivne programe in ukrepe za obvladovanje bolezni.

Odločba št. 2119/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta je prvotno vzpostavila mrežo epidemiološkega spremljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni.

Odločbo št. 2119/98/ES je razveljavil in nadomestil Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje. S sklepom se je ponovno oživila mreža epidemiološkega spremljanja nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih problemov. V tej mreži sodelujejo Komisija, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter pristojni organi, ki so na nacionalni ravni odgovorni za epidemiološko spremljanje. Upravlja in usklajuje jo ECDC.

Sklep št. 1082/2013/EU pooblašča Komisijo za pripravo in posodabljanje seznama nalezljivih bolezni in povezanih posebnih zdravstvenih problemov, kot je antimikrobična odpornost, da se zagotovi, da mreža epidemiološkega spremljanja zajema te bolezni in probleme. Komisija določa tudi opredelitve primerov glede posameznih nalezljivih bolezni, ki jih države članice uporabljajo za spremljanje in poročanje ECDC, kar zagotavlja primerljivost in združljivost zbranih podatkov na ravni Unije.

Revidirani seznam nalezljivih bolezni

Komisija je junija 2018 sprejela izvedbeni sklep o posodobitvi seznama približno 50 nalezljivih bolezni, ki se spremljajo prek mreže epidemiološkega spremljanja EU. Ta prenovljeni seznam zajema nalezljive bolezni, ki so se nedavno pojavile ali ponovno pojavile, kot so čikungunja, denga, lymska nevroborelioza in zika. V tem sklepu so bile revidirane tudi opredelitve primerov pri več drugih nalezljivih boleznih in povezanih posebnih zdravstvenih problemih, kot so antimikrobična odpornost in z zdravstveno oskrbo povezane okužbe. Seznam je v skladu z najnovejšimi znanstvenimi podatki, ki so bili zbrani s pomočjo in strokovnim znanjem ECDC, ter ustreza klasifikacijam Svetovne zdravstvene organizacije.

Pri drugih vrstah nevarnosti so za ugotavljanje trendov in sprememb v profilu tveganja potrebni drugačni pristopi k spremljanju. Komisija vzdržuje stike z ustreznimi agencijami EU in organi držav EU, da bi zagotovila, da se načrti pripravljenosti razvijajo glede na spreminjajoče se nevarnosti.

Sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja

Sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja je sistem za hitro opozarjanje na ravni EU o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje, kot je določeno v členu 8 Sklepa št. 1082/2013/EU. Ta zaupni spletni sistem omogoča stalno komunikacijo med Evropsko komisijo in imenovanimi pristojnimi organi, odgovornimi na nacionalni ravni (t. i. organi, pristojni za sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja). Države članice EU lahko pravočasno in varno objavljajo opozorila, delijo informacije in usklajujejo nacionalno odzivanje na resne čezmejne nevarnosti.

Sistem je last Evropske komisije, upravlja pa ga ECDC. Uspešno je bil uporabljen za opozarjanje, deljenje informacij in usklajevanje ukrepov ob prejšnjih izbruhih bolezni, na primer SARS, pandemske gripe A(H1N1), ebole, zike, COVID-19, in drugih čezmejnih izbruhih nalezljivih bolezni.

Evropska komisija je z Izvedbenim sklepom (EU) 2017/253 z dne 13. februarja 2017 določila postopke za objavo opozorila v sistemu zgodnjega obveščanja in odzivanja ter za izmenjavo informacij, posvetovanje in usklajevanje ukrepanja ob čezmejnih nevarnostih za zdravje.

Kdaj in kako se aktivira sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja

Pristojni nacionalni organi ali Evropska komisija objavijo opozorilo, kadar resna nevarnost za zdravje:

  • je neobičajna ali nepričakovana za zadevni kraj in čas,
  • povzroča precejšnjo obolevnost ali smrtnost pri ljudeh ali se hitro širi,
  • preseže nacionalno zmogljivost odzivanja in vpliva na več kot eno državo EU,
  • je zaradi nje potrebno usklajeno odzivanje na ravni Unije.

Opozorila se objavijo najpozneje 24 ur po tem, ko se država EU ali Komisija prvič seznani z nevarnostjo. Na primer prvo opozorilo v zvezi z nevarnostjo, ki je kasneje dobila ime SARS-CoV-2 (tj. virus, ki povzroča COVID-19), je Komisija objavila že 9. januarja 2020, le nekaj dni po tem, ko je Kitajska opozorila na obstoj neznanega virusa.

Uporaba sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja lahko vključuje izmenjavo osebnih podatkov, potrebnih za identifikacijo okuženih oseb ter potencialno ogroženih posameznikov (t. i. podatki o sledenju stikom). Pri tem se upošteva veljavna zakonodaja o varstvu podatkov (Uredba (EU) 2016/679 In Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta). Komisija je poleg tega junija 2017 sprejela Priporočilo (EU) 2017/1140 o osebnih podatkih, ki se lahko izmenjujejo prek sistema zgodnjega obveščanja in odzivanja.

Izboljšave sistema za zgodnje opozarjanje in odzivanje

Sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje (tj. sistem zgodnjega obveščanja in odzivanja) je bil temeljito preoblikovan, da bi okrepili situacijsko zavedanje v primeru čezmejnih groženj za zdravje, nova različica pa v celoti deluje od novembra 2019.

Platformi so bili dodani naslednji novi moduli in funkcionalnosti:

  • modul za pripravljenost in obveščanje o tveganjih, ki omogoča deljenje ustrezne dokumentacije, nacionalnih načrtov in strategij,
  • modul za situacijsko zavedanje, ki ponuja kontekstualne informacije, povezane s posameznimi dogodki, ter funkcionalnost vrstičnega izpisa, ki državam EU omogoča deljenje števila primerov in dodatnih relevantnih informacij v določenem formatu.

Ključni cilj tega postopka temeljitega preoblikovanja je medsebojno povezovanje z drugimi sistemi EU za opozarjanje. Trenutno je sistem za zgodnje opozarjanje in odzivanje povezan z dvema sistemoma za opozarjanje:

Z načrti za povezavo z več sistemi EU za opozarjanje in obveščanje v prihodnjih letih se želi omogočiti neposredno komunikacijo in sodelovanje med različnimi sektorji.