Skip to main content
Public Health

Globalno zdravje

Združeni narodi – sodelovanje na področju zdravja

Evropska unija je s tesnim sodelovanjem s sekretariatom Organizacije združenih narodov ter z njenimi agencijami, skladi in programi vzpostavila trdne odnose s to organizacijo. Sodelovanje zajema globalno zdravje in vprašanja, neposredno povezana z zdravjem, vključno z razvojem, človekovimi pravicami, podnebnimi spremembami, obvladovanjem kriz in humanitarno pomočjo. EU podpira Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO), ki je vodilni organ za globalno zdravje v sistemu ZN.

Evropska komisija ima dejavno vlogo v razpravah o globalnem zdravju v okviru skupine G20, mednarodnem forumu vlad in guvernerjev centralnih bank 20 vodilnih industrializiranih gospodarstev in gospodarstev v vzponu ter skupine G7, v kateri je zastopanih 7 največjih razvitih svetovnih gospodarstev. Razpravlja se med drugim o naslednjih temah:

Cilji trajnostnega razvoja

17 ciljev trajnostnega razvoja ZN, sprejetih leta 2015, predstavlja globalni okvir za ukrepanje do leta 2030.

Z zdravjem je povezanih več ciljev, eden pa to področje izrecno zadeva. Namen Cilja 3 je „poskrbeti za zdravo življenje in spodbujanje splošnega dobre֦ga počutja v vseh življenjskih obdobjih.“ Zadeva na primer:

  • nalezljive bolezni, kot so HIV/AIDS, tuberkuloza, hepatitis
  • nenalezljive bolezni in mentalno zdravje
  • zlorabo substanc
  • nadzor nad tobakom
  • dostop do cepiv in zdravil
  • financiranje zdravstva in vprašanja v zvezi z zdravstvenimi delavci

Evropska komisija in države članice EU so skupaj odgovorne za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Komisija se je na agendo za trajnostni razvoj do leta 2030 odzvala v sporočilu, sprejetem leta 2016, z naslovom Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope, ki ga je spremljal delovni dokument služb Komisije. Komisija je v navedenih dokumentih poudarila potrebo po splošni vključitvi ciljev trajnostnega razvoja v politike in pobude EU, pomen rednega poročanja o napredku, sodelovanja s ključnimi deležniki in oblikovanja dolgoročne vizije.

Na spletišču EU, namenjenem trajnostnemu razvoju, so podrobne informacije o tem, kako EU prispeva k izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Globalno zdravje in upravljanje EU

Globalna zdravstvena politika EU, določena leta 2010, opredeljuje glavne izzive ter določa štiri glavna načela za trdnejšo vizijo, enoten nastop in ukrepanje EU. Za oblikovanje celovite globalne zdravstvene politike je potrebno sodelovanje z vsemi drugimi zadevnimi organizacijami in interesnimi skupinami med drugim na naslednjih področjih:

  • trgovina
  • financiranje
  • razvojna pomoč
  • migracije
  • varnost, podnebne spremembe in okoljski ukrepi
  • raziskave in inovacije

EU se zavzema za pravično, splošno in visokokakovostno zdravstveno varstvo ter spodbuja pravično in učinkovito financiranje raziskav, ki morajo koristiti zdravju vseh ljudi. Prizadeva si zagotoviti, da so novi proizvodi varni, učinkoviti, dostopni in cenovno sprejemljivi. Evropska komisija je maja 2022 napovedala začetek dela v zvezi z novo globalno zdravstveno strategijo EU.

Forum o globalni zdravstveni politiki in Komisija

V podporo svoji globalni zdravstveni politiki je Komisija vzpostavila Forum o globalni zdravstveni politiki, v okviru katerega se sestajajo predstavniki mednarodnih organizacij, nevladnih organizacij in industrije. S tem naj bi se povečal vpliv EU na področju svetovnega zdravja, in sicer s skladno notranjo in zunanjo zdravstveno politiko za doseganje globalnih ciljev na področju zdravja.

Forum o globalni zdravstveni politiki je bil vzpostavljen na podlagi sporočila Komisije iz leta 2010 o zdravju v svetu in naknadnih sklepih Sveta. Glavne sodelujoče službe Komisije so Generalni direktorat (GD) za zdravje in varnost hrane, GD za mednarodno sodelovanje in razvoj in GD za raziskave in inovacije.

Globalna pobuda za zdravstveno varnost

Kot članica globalne pobude za zdravstveno varnost Evropska komisija tesno sodeluje s Svetovno zdravstveno organizacijo in državami G7+ (ZDA, Kanada, Združeno kraljestvo, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in Mehika) pri prizadevanjih za oblikovanje dobro organizirane strategije za pripravljenost in odziv na morebitne grožnje za zdravje.

Globalna pobuda za zdravstveno varnost je bila oblikovana novembra 2001 pod vodstvom nekdanjega Ministrstva ZDA za zdravje in socialne zadeve. Čeprav so uradne članice pobude le štiri države EU, članstvo Evropske komisije zagotavlja, da so vse države članice EU obveščene o rezultatih razprav, in sicer prek Odbora Evropske komisije za zdravstveno varnost.

Na ministrskem forumu pobude se vsako leto sestanejo ministri in sekretarji iz držav G7+ in komisar za zdravje iz Evropske komisije. V vlogi tehnične svetovalke sodeluje tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Dosežki globalne pobude za zdravstveno varnost

  • izboljšanje pripravljenosti in odziva na izbruh črnih koz
  • izboljšanje komuniciranja na mednarodni ravni in obvladovanje tveganja
  • testiranje in okrepitev zmogljivosti laboratorijev
  • izboljšanje svetovne pripravljenosti in odziva na pandemijo gripe
  • prizadevanje za izboljšanje pripravljenosti na kemične in radiološke grožnje