Celovit pristop EU k duševnemu zdravju
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Uniji septembra 2022 napovedala, da namerava Komisija leta 2023 predstaviti novo pobudo o duševnem zdravju.
Komisija je 7. junija 2023 sprejela sporočilo o celovitem pristopu k duševnemu zdravju, ki bo državam članicam in deležnikom v pomoč pri hitrem ukrepanju za reševanje izzivov na področju duševnega zdravja.
Sporočilo je izhodišče za nov pristop. Po obsežnem posvetovanju z državami članicami, deležniki in državljani je bil razvit celovit, v preprečevanje usmerjen in večdeležniški pristop k duševnemu zdravju.
Novi pristop priznava, da duševno zdravje vključuje številna področja politike, kot so zaposlovanje, izobraževanje, raziskave, digitalizacija, urbanistično načrtovanje, kultura, okolje in podnebje. Cilj tega medsektorskega pristopa je telesno zdravje izenačiti z duševnim zdravjem.
Pobuda temelji na obstoječih politikah, pristopih in ukrepih. 20 vodilnih pobud iz sporočila z možnostmi financiranja v vrednosti 1,23 milijarde evrov bo neposredno in posredno podprlo države članice pri doseganju celovitega pristopa k duševnemu zdravju.
Komisija je ob evropskem tednu duševnega zdravja 2024 objavila v sporočilu predvideni okvir za sledenje celovitega pristopa k duševnemu zdravju.
Izvajanje tega pristopa temelji na konkretnih ukrepih v korist državljanov in zdravstvenih sistemov na ravni držav, ki jih vodijo nacionalni organi in deležniki, z usklajevanjem in horizontalno podporo Komisije v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, kot so Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Mednarodni Rdeči križ in Rdeči polmesec ter Unicef.
Okvir za sledenje omogoča redno obveščanje o izvajanju ukrepov, ki izhajajo iz sporočila o celovitem pristopu k duševnemu zdravju.
Komisija je ob svetovnem dnevu duševnega zdravja 2024 objavila posodobljeno različico okvira za sledenje.
Razmere na področju duševnega zdravja v Evropi
V poročilu o zdravstvenih profilih držav za leto 2023, ki sta ga v okviru cikla o zdravstvenem stanju v EU pripravila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in Evropski observatorij za zdravstvene sisteme in politike (Observatorij), je bil predstavljen pregled stanja na področju duševnega zdravja v vseh državah članicah EU, na Norveškem in Islandiji.
Skrbi, tesnoba in depresija, ki so jih povzročili uničujoči učinki pandemije, ruska vojna agresija proti Ukrajini, podnebna kriza in izguba biotske raznovrstnosti, brezposelnost in naraščajoči življenjski stroški, pritiski digitalnega okolja in družbenih medijev, so še poslabšali že tako nizko raven duševnega zdravja, zlasti za otroke in mlade.
Med skupinami prebivalstva obstaja neenakomerna porazdelitev težav z duševnim zdravjem, pri čemer je depresija pogostejša med ženskami in skupinami prebivalstva z nižjimi dohodki in stopnjo izobrazbe.
Potreba po ukrepanju je bila poudarjena v nedavni raziskavi Eurobarometer o duševnem zdravju (oktober 2023). Raziskava je pokazala, da je 46 % Evropejcev in Evropejk v zadnjih dvanajstih mesecih doživelo čustveno ali psihosocialno stisko, kot je občutek depresije ali anksioznosti.
Polovica oseb s težavami z duševnim zdravjem ni zaprosila za pomoč strokovnjaka.
Že pred pandemijo COVID-19 je vsaka šesta oseba v EU utrpela težave z duševnim zdravjem, kar je pomenilo stroške v višini 4 % BDP.
Skupni stroški težav z duševnim zdravjem v vseh 27 državah članicah EU in Združenem kraljestvu so ocenjeni na več kot 4 % BDP (več kot 600 milijard evrov) (poročilo Health at a Glance Europe 2018 report).
Poročilo 2022 Health at a Glance report je pokazalo, da skoraj polovica mladih Evropejcev poroča o neizpolnjenih potrebah po varstvu duševnega zdravja, delež mladih, ki poročajo o simptomih depresije, pa se je med pandemijo v več državah EU več kot podvojil.
Zato je treba nadaljevati naložbe v zdravstveno varstvo in reforme zdravstvenih sistemov na področju duševnega zdravja, vključno z zdravstvenim osebjem na področju duševnega zdravja, ter odpraviti stigmatizacijo in diskriminacijo v zvezi z duševnim zdravjem.
Zaradi razsežnosti sedanjih izzivov so potrebni nadaljnji ukrepi za preprečevanje trajnih brazgotin pri mlajših generacijah.
Zato je treba prednostne naloge usmeriti v preprečevanje, med drugim obravnavo vedenjskih dejavnikov tveganja ter socialnih, okoljskih in komercialnih dejavnikov in izvajanje konkretnih in ambicioznih pobud za spodbujanje duševnega zdravja in preprečevanje duševnih bolezni.
To nam bo pomagalo doseči cilje trajnostnega razvoja ZN in cilje Svetovne zdravstvene organizacije v zvezi z nenalezljivimi boleznimi.
Pregled ukrepov na področju duševnega zdravja
Za Komisijo, ki zadnjih 25 let podpira ukrepe in projekte za izboljšanje duševnega zdravja ljudi, je duševno zdravje ena od prednostnih nalog.
Pregled sedanjih ukrepov in orodij:
1. Najboljše in obetavne prakse
Portal Evropske komisije o najboljših praksah olajšuje zbiranje, izmenjavo in izvajanje najboljših in obetavnih praks med državami članicami EU.
Države članice EU so leta 2018 izbrale dušeno zdravje kot prednostno področje izvajanja najboljših praks.
Ožji izbor najboljših praks je bil leta 2019 predložen državam članicam EU, ki so jih nato razvrstile glede na svoje nacionalne prednostne naloge.
Med tremi najboljšimi praksami se trenutno izvajata dve pobudi s finančno podporo v okviru letnega delovnega načrta tretjega zdravstvenega programa za leto 2020.
Skupni ukrep ImpleMENTAL uvaja reformo belgijskega sistema za zaščito duševnega zdravja s poudarkom na krepitvi storitev v skupnosti, prilagojenih strankam, in avstrijskega večplastnega programa za preprečevanje samomorov.
Ta ukrep združuje 21 držav članic in je podprt s finančnim prispevkom v višini 5,4 milijona evrov.
Regionalni urad SZO za Evropo podpira prizadevanja ukrepa ImpleMENTAL za usposabljanje in krepitev zmogljivosti v okviru sporazuma o prispevku k duševnemu zdravju v vseh politikah, ki je v okviru delovnega programa EU za zdravje 2022 ocenjen na 11 milijonov evrov.
Program, ki zajema uporabo orodja iFightDepression za lastno upravljanje blage do zmerne depresije, se izvaja v okviru projekta Evropske zveze za boj proti depresiji.
V ta projekt je trenutno vključenih 10 držav članic, ki prejemajo finančni prispevek ES v višini 1,6 milijona evrov.
Kar zadeva posebne potrebe otrok in mladih, sta pobudi Icehearts Europe in Let’s Talk About Children usmerjeni v izboljšanje duševnega zdravja in dobrega počutja mladih.
Julija 2023 je bil objavljen razpis za najboljše in obetavne prakse na področju duševnega zdravja. 29 praks je bilo opredeljenih kot najboljših ali obetavnih. Te prakse so na voljo na odložišču EU najboljših in obetavnih praks na področju duševnega zdravja na portalu Evropske komisije o najboljših praksah.
Od 11. do 13. marca 2024 je potekal dogodek na spletni tržnici, na katerem so lastniki teh 29 praks podrobno predstavili predstavnikom držav članic EU, ki bi jih morebiti prenesli v svoje države.
2. Pobuda „Healthier Together“
Celovit pristop k duševnemu zdravju podpira tudi pobuda Komisije „Healthier Together“ – pobuda EU o nenalezljivih boleznih, ki je bila predstavljena junija 2022.
Ta pobuda podpira države članice pri opredeljevanju in izvajanju:
- učinkovite politike in ukrepov za zmanjšanje bremena hudih nenalezljivih bolezni,
- izboljšanja zdravja in dobrega počutja državljanov,
- zmanjšanja neenakosti na področju zdravja.
„Duševno zdravje in nevrološke motnje“ je eno od petih ključnih področij, ki jih pobuda obravnava.
Po postopku sooblikovanja z državami članicami in deležniki podpira izvajanje ukrepov z velikim učinkom v celotnem spektru, od spodbujanja dobrega počutja in proaktivnega preprečevanja do socialnega vključevanja oseb z dolgotrajnimi obolenji.
Delo pobude na področju duševnega zdravja bo osredotočeno na štiri prednostna področja:
- podpiranje ugodnih razmer za duševno zdravje in povečanje odpornosti, izvajanje ukrepov za duševno zdravje na vseh področjih politike
- spodbujanje duševnega dobrega počutja in preprečevanje duševnih motenj
- izboljšanje pravočasnega in pravičnega dostopa do visokokakovostnih storitev na področju duševnega zdravja
- varstvo pravic, krepitev socialnega vključevanja in odpravljanje stigmatizacije, povezane s težavami z duševnim zdravjem
Ukrepi na teh področjih že potekajo in se bodo nadaljevali do leta 2027.
3. Krepitev zmogljivosti in usposabljanje na področju duševnega zdravja
V podporo nacionalnim ukrepom na področju duševnega zdravja je Komisija skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo in Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj vzpostavila projekte za zagotavljanje prilagojene podpore za vsako državo članico prek tehnične pomoči in krepitve zmogljivosti pri prenosu in izvajanju najboljših praks na področju duševnega zdravja.
Projekt EU-PROMENS, ki se je začel januarja 2024, bo omogočil multidisciplinarno usposabljanje o duševnem zdravju za zdravstvene delavce, učitelje, izobraževalce in socialne delavce.
Poleg tega bo ponujal programe izmenjave za strokovnjake na področju duševnega zdravja. Ta program usposabljanja in izmenjav se financira iz programa EU za zdravje s prispevkom EU v višini 9 milijonov evrov.
4. Sveženj podpore EU proti stigmatizaciji in diskriminaciji
Čeprav se je ozaveščenost o težavah z duševnim zdravjem izboljšala, stigmatizacija in diskriminacija v zvezi z duševnim zdravjem še vedno ovirata posameznike pri iskanju pomoči. Ena od 20 vodilnih pobud sporočila o celovitem pristopu k duševnemu zdravju posebej obravnava pomen boja proti stigmatizaciji, povezani z duševnim zdravjem.
Komisija je v podporo državam članicam pri odpravljanju stigmatizacije in diskriminacije na področju duševnega zdravja ustanovila posebno redakcijsko skupino v okviru podskupine za duševno zdravje strokovne skupine za javno zdravje.
Ta redakcijska skupina je sodelovala pri pripravi podpornega svežnja EU, ki je bil predstavljen na skupnem dogodku, organiziranem skupaj s Svetovno zdravstveno organizacijo in organizacijo Mental Health Europe, ob svetovnem dnevu duševnega zdravja (10. oktober 2024). Vključuje naslednje elemente:
- razdelek EU v žarišču v okviru zbirke orodij SZO o stigmatizaciji in diskriminaciji;
- kampanjo medijskega ozaveščanja o stigmatizaciji (#InThisTogether);
- izbor najboljših in obetavnih praks za podporo ukrepom držav članic EU in deležnikov v boju proti stigmatizaciji in diskriminaciji;
- dokument za razpravo o obravnavanju stigmatizacije in diskriminacije.
Financiranje projektov na področju duševnega zdravja
Komisija državam članicam in deležnikom za izvajanje dejavnosti za preprečevanje in upravljanje duševnega zdravja zagotavlja finančno podporo v okviru letnih delovnih programov EU za zdravje.
V zadnjih treh letih je bilo projektom, ki obravnavajo vidike javnega zdravja na področju duševnega zdravja, vključno z reformo sistema duševnega zdravja, že dodeljenih več kot 30 milijonov evrov.
V okviru delovnega programa EU za zdravje za leto 2023 je bilo zagotovljenih 18,5 milijona evrov za podporo pri spodbujanju duševnega zdravja in preprečevanju težav z duševnim zdravjem:
- 6 milijonov evrov za sodelovanje organov držav članic pri skupnem ukrepu za reševanje izzivov na področju duševnega zdravja,
- 4,5 milijona evrov za podporo deležnikov za projekte, povezane s spodbujanjem duševnega zdravja, preprečevanjem in obvladovanjem težav z duševnim zdravjem.
Oba ukrepa bosta svoje dejavnosti usmerila v ranljive skupine, kot so migranti, begunci, Romi in osebe, razseljene iz Ukrajine.
- 8 milijonov evrov je bilo dodeljenih projektom, katerih cilj je obravnavati izzive na področju duševnega zdravja pri bolnikih z rakom in preživelih onkoloških bolnikih ter njihovih oskrbovalcih in družinah.
Finančna podpora bo zagotovljena tudi prek delovnega programa EU za zdravje 2024, da bodo lahko države članice sodelovale pri skupnem ukrepu za spodbujanje celovitega, preventivnega pristopa k duševnemu zdravju za podporo ranljivim skupinam (6 milijonov evrov).
Deležnikom bosta na voljo dodatna 2 milijona evrov za izvajanje projektov, ki podpirajo prizadevanja držav članic pri spodbujanju duševnega zdravja.
Te projekte, ki jih financira EU, upravlja Evropska izvajalska agencija za zdravje in digitalno tehnologijo (HADEA).
Upravljanje
Komisija tesno sodeluje z državami članicami in deležniki pri spodbujanju dobrega duševnega zdravja in preprečevanju duševnih bolezni.
Sodelovanje in izmenjava z državami članicami potekata v okviru podskupine za duševno zdravje strokovne skupine za javno zdravje. Njeni člani še naprej svetujejo Komisiji pri izvajanju vodilnih pobud.
Ta podskupina tudi obvešča Komisijo o nacionalnem izvajanju ustreznih ukrepov, povezanih s celovitim pristopom in drugih ukrepov, povezanih z duševnim zdravjem.
Redna interakcija in sodelovanje z vsemi ključnimi deležniki potekata prek namenske mreže za duševno zdravje na platformi zdravstvene politike EU.
Mrežo deležnikov – duševno zdravje v vseh politikah – vodi organizacija Mental Health Europe in je odprta za deležnike v zdravstvenem sektorju in zunaj njega za izmenjavo znanja in pripravo političnih priporočil.
Podpora Ukrajini – duševno zdravje razseljenih oseb in beguncev
Begunci in razseljene osebe, zlasti tisti, ki bežijo pred vojno, kot so razseljene osebe iz Ukrajine, potrebujejo podporo za duševno zdravje in zgodnje odzivanje za zmanjšanje stiske.
Komisija je mobilizirala več kot 31,2 milijona evrov iz programa EU za zdravje za pomoč razseljenim osebam iz Ukrajine, ki nujno potrebujejo podporo na področju duševnega zdravja in travm.
Natančneje, z Mednarodno federacijo Rdečega križa je bil podpisan sporazum o prispevku za pomoč razseljenim osebam iz Ukrajine, ki se spopadejo s travmo, ki so jo utrpeli. Sredstva so namenjena podpori za njihovo duševno zdravje.
Poleg tega deležniki s prispevkom EU v višini 3 milijonov evrov izvajajo štiri projekte:
- MESUR
- Peace of Mind
- Well-U
- U-Rise
Cilj teh projektov je zagotoviti podporo na področju duševnega zdravja razseljenim osebam iz Ukrajine ter izboljšati duševno zdravje in psihološko dobro počutje migrantov in beguncev.
Poleg tega Komisija ponuja vrsto spletnih tečajev in drugega gradiva za usposabljanje o zdravju migrantov na spletnih straneh:
- virtualne akademije ECDC
- mreže Migracija in zdravje: usposabljanje za strokovnjake na platformi za zdravstveno politiko
Ti tečaji so bili razviti s podporo tretjega zdravstvenega programa.
Duševno zdravje in COVID-19
Pandemija in njene posledice so povečale breme za storitve na področju duševnega zdravja.
Poročilo Health at a Glance Europe 2020 report kaže, da sta pandemija COVID-19 in z njo povezana gospodarska kriza še bolj obremenili duševno zdravje ljudi, kar se kaže v višjih stopnjah stresa, tesnobe in depresije.
Povečanemu tveganju so najbolj izpostavljeni mladi in osebe z nižjimi dohodki.
Negativne posledice pandemije za duševno zdravje so jasno opazne tudi v motnjah zdravstvene oskrbe oseb, ki so že prej imele duševne težave.
Nekaj mesecev po začetku pandemije je služba za zdravje in varnost hrane na svoji platformi zdravstvene politike vzpostavila prostor za namensko mrežo za deležnike organizacij na področju zdravstvenega in socialnega varstva za izmenjavo praks in znanj o duševnem zdravju v zvezi s COVID-19.
Virtualna mreža in knjižnica, ki jo je koordinirala organizacija Mental Health Europe, se je osredotočala na potrebe ranljivih skupin, kot so brezdomci, ljudje s predhodnimi obolenji in starejši.
EU je v okviru delovnega programa EU za zdravje 2021 zagotovila finančno podporo v višini 750 000 evrov za izvajanje dobrih praks na terenu, ki neposredno vplivajo na prizadevanja za reševanje izzivov na področju duševnega zdravja med pandemijo COVID-19.
Dva projekta – MENTALITY in STEP-IN si prizadevata za ozaveščanje o učinkih pandemije COVID-19 na ranljive skupnosti in za izvajanje dobrih praks v podporo tem skupnostim.
Komisija je z zdravstveno nagrado EU 2021 nagradila pobude, izhajajo iz skupnosti in blažijo posledice pandemije COVID-19 za duševno zdravje.
Slovesna podelitev nagrad je potekala 4. maja 2022: nagrajene pobude in pobude v ožjem izboru so predstavljene v brošuri o vplivu pandemije COVID-19 na duševno zdravje.
