Duševno zdravje pomeni, da smo sposobni samouresničevanja, da zlahka vzpostavljamo odnose z drugimi, prispevamo k življenju v skupnosti in smo produktivni pri delu. Posledice slabega duševnega zdravja lahko vplivajo na ljudi skozi vse življenje.
Predsednica Komisije Ursula von der Leyen je v govoru o stanju v Evropski uniji septembra 2022 napovedala, da namerava Komisija leta 2023 predstaviti nov celovit pristop k duševnemu zdravju. Ta predlog je odziv na sklepe Konference o prihodnosti Evrope, ki pozivajo k pobudam za boljše razumevanje vprašanj duševnega zdravja in načinov za njihovo reševanje.
V poročilu Health at a Glance Europe 2018 report (Pregled zdravstva: Evropa 2018) je navedeno, da ima težave z duševnim zdravjem približno 84 milijonov ljudi v EU. Poleg osebnega trpljenja imajo težave z duševnim zdravjem finančne posledice za našo družbo. Skupni stroški težav z duševnim zdravjem v vseh 27 državah članicah EU in Združenem kraljestvu so ocenjeni na več kot 4 % BDP (več kot 600 milijard evrov).
Poročilo 2022 Health at a Glance report je pokazalo, da skoraj polovica mladih Evropejcev poroča o neizpolnjenih potrebah po varstvu duševnega zdravja, delež mladih, ki poročajo o simptomih depresije, pa se je med pandemijo v več državah EU več kot podvojil.
Številne države so sicer izvedle ukrepe za zaščito in oskrbo duševnega zdravja mladih, vendar je zaradi razsežnosti posledic pandemije potrebno nadaljnje ukrepanje, da ne bo ta generacija zaradi tega trajno zaznamovana. Za to je treba prednostne naloge usmeriti v preprečevanje: za obravnavo vedenjskih in okoljskih dejavnikov tveganja ter sprejemanje ambicioznejših ukrepov za spodbujanje zdravja in preprečevanje bolezni. Iz poročila je tudi razvidno, da obstajajo utemeljeni pomisleki glede ključnega pomena zgodnjih izkušenj za zdravje in dobro počutje pozneje v življenju.
Na duševno zdravje vplivajo mnogi dejavniki, med drugim genetska predispozicija, socialno-ekonomsko ozadje, negativne izkušnje v otroštvu, kronične zdravstvene težave ali zloraba alkohola in drog.
Politike na področjih, kot so izobraževanje, zaposlovanje ali socialna zaščita, lahko pozitivno vplivajo na naše duševno zdravje in dobro počutje ter podpirajo odpornost na področju duševnega zdravja, zlasti kadar se izvajajo zgodaj v življenju. To kompleksnost je treba upoštevati pri razvoju celovitega pristopa k duševnemu zdravju in izvajanju učinkovitih ukrepov za ublažitev težav na področju duševnega zdravja.
Pobuda „Healthier Together“
Tak celovit pristop k duševnemu zdravju temelji na pobudi Komisije „Healthier Together“ – pobudi EU o nenalezljivih boleznih, ki je bila predstavljena junija 2022 in tak pristop podpira. Pobuda podpira države EU pri opredeljevanju in izvajanju učinkovitih politik in ukrepov za zmanjšanje bremena glavnih nenalezljivih bolezni ter izboljšanje zdravja in dobrega počutja državljank in državljanov ob hkratnem zmanjševanju neenakosti v zdravju.
„Duševne in nevrološke motnje“ so eno od petih ključnih področij, ki jih pobuda obravnava. Po postopku sooblikovanja z državami EU in deležniki podpira izvajanje ukrepov z velikim učinkom v celotnem spektru, od spodbujanja dobrega počutja in proaktivnega preprečevanja do socialnega vključevanja oseb z dolgotrajnimi obolenji. Delo pobude na področju duševnega zdravja bo osredotočeno na štiri prednostna področja:
- podpiranje ugodnih razmer za duševno zdravje in povečanje odpornosti, izvajanje ukrepov za duševno zdravje na vseh področjih politike
- spodbujanje duševnega dobrega počutja in preprečevanje duševnih motenj
- izboljšanje pravočasnega in pravičnega dostopa do visokokakovostnih storitev na področju duševnega zdravja
- varstvo pravic, krepitev socialnega vključevanja in odpravljanje stigmatizacije, povezane s težavami z duševnim zdravjem
Ukrepi na teh področjih že potekajo in se bodo nadaljevali do leta 2027.
Pregled ukrepov
Evropska komisija si že dolgo prizadeva izboljšati duševno zdravje ljudi, kakor je razvidno iz pregleda njenih preteklih dejavnosti.
Delo Komisije na področju nenalezljivih bolezni in duševnega zdravja temelji na mednarodnih okvirih politike, zlasti ciljih ZN za trajnostni razvoj in 9 svetovnih prostovoljnih ciljih, ki jih je za nenalezljive bolezni določila Svetovna zdravstvena organizacija. Komisija se osredotoča na podpiranje in dopolnjevanje politik držav EU.
Usmerjevalna skupina za spodbujanje zdravja, preprečevanje bolezni in obvladovanje nenalezljivih bolezni (strokovna skupina predstavnikov ministrstev za zdravje držav EU) je bila uradno ustanovljena leta 2018 za podporo državam članicam pri doseganju zdravstvenih ciljev na podlagi ciljev trajnostnega razvoja.
Usmerjevalna skupina je leta 2018 izbrala dušeno zdravje kot prednostno področje izvajanja najboljših praks. Ožji izbor najboljših praks je bil maja 2019 predstavljen državam EU, ki so jih nato razvrstile glede na pomembnost in svoje nacionalne prednostne naloge.
Tri prakse, ki so bile uvrščene na prvo mesto, se izvajajo s finančno podporo v okviru letnega delovnega načrta tretjega zdravstvenega programa za leto 2020. To so:
- belgijska reforma sistema za zaščito duševnega zdravja s poudarkom na krepitvi storitev v skupnosti, prilagojenih strankam
- avstrijski nacionalni program na več ravneh za preprečevanje samomorov
- program postopne intervencije za boj proti depresiji, ki je nastal kot rezultat evropskega sodelovanja
Delo v zvezi s tem se je začelo leta 2021 s Skupnim ukrepom ImpleMENTAL, s katerim se je začelo izvajanje (elementov) reforme belgijskega sistema za zaščito duševnega zdravja in avstrijskega programa za preprečevanje samomorov. Ta ukrep združuje 21 držav (s finančnim prispevkom v višini 5,4 milijona evrov). Intervencijski program za boj proti depresiji se izvaja prek projekta Evropske zveze za boj proti depresiji „Best“, v katerem sodeluje 10 držav, podprt pa je s finančnim prispevkom Komisije v višini 1,6 milijona evrov.
Regionalni urad SZO za Evropo podpira prizadevanja skupnega ukrepa ImpleMENTAL v zvezi z usposabljanjem in krepitvijo zmogljivosti s sporazumom o prispevku v vrednosti 1 milijona evrov v okviru delovnega načrta programa EU za zdravje za leto 2022.
Cilj dveh novih projektov, ki prispevata k evropskemu letu mladih, je izboljšanje duševnega zdravja otrok, mladih in njihovih družin z izvajanjem najboljših praks. Zadevni praksi sta:
- program podpore, ki temelji na športu, za izboljšanje življenjskih spretnosti ter socialnih, psiholoških in čustvenih virov med socialno ranljivimi otroki in mladostniki ter
- dvostopenjski intervencijski program za podporo duševnemu zdravju in dobremu počutju mladih in njihovih družin v ranljivem položaju
Finančni prispevek Evropske komisije k temu delu bo v okviru delovnega načrta programa EU za zdravje za leto 2022 skupaj znašal 8 milijonov evrov.
Podpora Ukrajini – duševno zdravje razseljenih oseb in beguncev
Komisija je mobilizirala 9 milijonov evrov iz programa EU za zdravje za pomoč ljudem, ki bežijo iz Ukrajine in nujno potrebujejo podporo na področju duševnega zdravja in travm.
Natančneje, z Mednarodno federacijo Rdečega križa je bil podpisan sporazum o prispevku v višini 7 milijonov evrov za neposredno pomoč ljudem, ki so pobegnili iz Ukrajine in se spopadejo s travmo, ki so jo utrpeli. Sredstva so namenjena njihovi podpori za duševno zdravje. Države EU, v katerih deluje Rdeči križ, so Poljska, Madžarska, Romunija, Češka in Slovaška.
Razseljene osebe v Ukrajini so tudi v središču razpisa za zbiranje predlogov nevladnih organizacij v vrednosti 2 milijonov evrov za najboljše prakse za izboljšanje duševnega zdravja in psihološkega dobrega počutja migrantov in beguncev. To delo naj bi se začelo jeseni 2022.
Poleg tega Komisija na platformi zdravstvene politike prek spletišč Virtualne akademije ECDC in mreže Migracija in zdravje: usposabljanje strokovnjakov ponuja vrsto spletnih tečajev in drugega gradiva za usposabljanje o zdravju migrantov.
Ti tečaji so bili razviti s podporo tretjega zdravstvenega programa.
Mreža za podporo Ukrajini, sosednjim državam članicam EU in Moldaviji na platformi zdravstvene politike je bila ustanovljena, da bi združila prizadevanja civilne družbe, skupin pacientov in zdravstvenih delavcev za zadovoljitev zdravstvenih potreb ukrajinske družbe in razseljenih oseb.
Sorodne povezave:
- Projekti v okviru programa Obzorje 2020:
- Ukrepi Komisije na področju zdravja migrantov
Duševno zdravje in COVID-19
Pandemija in njene posledice so povečale breme za storitve na področju duševnega zdravja.
Poročilo Health at a Glance Europe 2020 report kaže, da sta pandemija COVID-19 in z njo povezana gospodarska kriza še bolj obremenili duševno zdravje ljudi, kar se kaže v višjih stopnjah stresa, tesnobe in depresije. Povečanemu tveganju so najbolj izpostavljeni mladi in osebe z nižjimi dohodki. Negativne posledice pandemije za duševno zdravje so jasno opazne tudi v motnjah zdravstvene oskrbe oseb, ki so že prej imele duševne težave.
Nekaj mesecev po začetku pandemije je služba za zdravje in varnost hrane na svoji platformi zdravstvene politike vzpostavila prostor za namensko mrežo za deležnike organizacij na področju zdravstvenega in socialnega varstva za izmenjavo praks in znanj o duševnem zdravju v zvezi s COVID-19. Virtualna mreža, ki jo koordinira organizacija Mental Health Europe, se osredotoča na potrebe ranljivih skupin, kot so brezdomci, ljudje s predhodnimi obolenji in starejši. Na spletni strani je tudi virtualna knjižnica.
Nepovratna sredstva za ukrepe so vzpostavljena za podporo izvajanju dobrih praks na terenu, ki neposredno vplivajo na prizadevanja za reševanje izzivov na področju duševnega zdravja med pandemijo COVID-19.
Letni delovni načrt programa EU za zdravje za leto 2021 s finančnim prispevkom Komisije v skupni vrednosti 750 000 evrov podpira izvajanje najboljših praks na terenu, ki neposredno vplivajo na prizadevanja za reševanje izzivov na področju duševnega zdravja med pandemijo COVID-19. Izbrani projekti naj bi se začeli izvajati jeseni 2022.
Komisija je z zdravstveno nagrado EU 2021 nagradila pobude, izhajajo iz skupnosti in blažijo posledice pandemije COVID-19 za duševno zdravje. Slovesna podelitev nagrad je potekala 4. maja 2022: nagrajene pobude in pobude v ožjem izboru so predstavljene v brošuri o vplivu pandemije COVID-19 na duševno zdravje.